digitalna preobrazba

V drugem iz serije štirih videopogovorov projekta CODIS 4 smo se z znanstveno sodelavko dr. Barbaro Brečko s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani pogovarjali o digitalnih kompetencah prebivalstva. Izhodišče pogovora je bil zaostanek Slovenije za povprečjem Evropske unije, v ospredju pa so bila vprašanja merjenja kompetenc, učinkovitosti dosedanjih ukrepov in njihovega nadaljnjega razvoja.

V okviru projekta CODIS 4 spremljamo, kako Slovenija uresničuje digitalne cilje Evropske unije. V prvem iz serije štirih videopogovorov smo se z izr. prof. dr. Tino Jukić s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani pogovarjali o razvoju digitalnih javnih storitev ter dejavnikih, ki vplivajo na njihovo kakovost in uporabo.

Slovenija si je do leta 2030 zastavila cilj, da bo imelo vsaj osnovne digitalne kompetence 80 % prebivalcev. Kljub številnim ukrepom, za katere so bila namenjena obsežna javna sredstva, je leta 2025 ta delež dosegel le 47 %, kar državo uvršča na rep Evropske unije.

Slovenija se približuje cilju, da bodo vse ključne javne storitve dostopne digitalno. Država pri doseganju kazalnikov večinoma sledi zastavljenim časovnicam, javna uprava pa ima zaradi dolgoletnega razvoja e-uprave razmeroma dobro izhodišče za digitalno preobrazbo javnega sektorja. Kljub temu število digitaliziranih storitev samo po sebi še ne pove veliko o njihovi kakovosti in učinkih.

SPOROČILO ZA JAVNOST: Inštitut za elektronsko participacijo ob mednarodnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe opozarja na nizek delež prebivalstva Slovenije z vsaj osnovnimi digitalnimi kompetencami. Slovenija se z 47 % deležem uvršča na rep držav EU v letu 2025, v primerjavi z letom 2023 pa je nazadovala glede na povprečje EU. Država se tako oddaljuje