Novinarska konferenca Digitalna Slovenija 2030: med načrti in dejanskimi rezultati

Inštitut za elektronsko participacijo je 22. oktobra 2026 organiziral novinarsko konferenco »Digitalna Slovenija 2030: med načrti in dejanskimi rezultati«. Na dogodku so bile predstavljene ugotovitve senčnega poročila civilne družbe o izvajanju ukrepov Akcijskega načrta strategije Digitalna Slovenija 2030 s poudarkom na digitalnih kompetencah in digitalni dostopnosti javnih storitev. Dodatno so bile izpostavljene dobre prakse civilne družbe na področju digitalne vključenosti in problematika vključevanja javnosti v oblikovanje digitalnih politik in ukrepov.

Konferenco je povezovala Sabina Janičijević (Zavod za digitalno vključenost in družbeno pravičnost Blok 7), ki je v uvodu poudarila, da digitalizacija ne sme biti sama sebi namen. Pomembno ni zgolj, koliko ukrepov izvedemo ali koliko storitev digitaliziramo, temveč predvsem, kakšne učinke imajo ti ukrepi v praksi in ali so digitalne rešitve dostopne ter uporabne za različne skupine prebivalstva.

Ugotovitve senčnega poročila civilne družbe

Mag. Simon Delakorda iz Inštituta za elektronsko participacijo je predstavil metodologijo spremljanja ukrepov države Slovenije pri doseganju digitalnih ciljev Evropske unije do leta 2030, med katerimi si tudi 80 % prebivalcev z vsaj osnovnimi digitalnimi kompetencami, 100 % ključnih javnih storitev zagotovljenih in dostopnih na internetu ter 100% pokritost vseh gospodinjstev z gigabitnim omrežjem. Slovenija pri vseh treh ciljih (60 % pri digitalni kompetencah, 84 % pri digitalnih javnih storitvah in 84 % pri gigabitnemu omrežju) zaostaja za nacionalnimi časovnicami napredka, primerjalno pa se nahaja blizu povprečja EU (pri digitalnih kompetencah so naknadno upoštevani novi podatki SURS za leto 2026).

Izvajanje evropske Deklaracije o digitalnih pravicah in načelih

Predstavljeno je bilo tudi izvajanje evropske Deklaracije o digitalnih pravicah in načelih. Slovenija je za leto 2025 poročala 38 pobud na področju digitalnih pravic, povprečje na državo članico EU je bilo 77. Slovenija po ugotovitvah Evropske komisije izkazuje omejeno aktivnost v povezavi s pobudami na področju digitalne zasebnosti, individualnega nadzora nad podatki in dostopa do zaupanja vrednega, raznolikega in večjezičnega digitalnega okolja.

Predlogi za digitalne kompetence in digitalne javne storitve

Med predlogi za trajno izboljšanje digitalnih kompetenc prebivalstva je mag. Delakorda izpostavil razvoj raznolikih in ciljnim skupinam prilagojenih usposabljanj, podporo po zaključku usposabljanj ter vzpostavitev sistema za spremljanje dolgoročne učinkovitosti izobraževanj. Poudaril je tudi vključevanje ranljivih skupin, spodbujanje njihove motivacije in zagotavljanje finančnih sredstev na državni, regionalni in lokalni ravni. Ključno je tudi sodelovanje različnih deležnikov in usklajeno izvajanje načrtovanih ukrepov.

Predlogi za digitalne javne storitve so se nanašali na razvoj dostopnih, proaktivnih in etičnih digitalnih javnih storitev, ki temeljijo na prepoznavanju potreb uporabnikov in zagotavljajo enakopravno digitalno dostopnost vsem skupinam prebivalstva. Poseben poudarek bi moral biti tudi na vključevanju državljanov v demokratične procese in odločanje, zagotavljanju tehnološke nevtralnosti ter spodbujanju uporabe odprtokodnih rešitev.

Implementacijski primanjkljaj in izzivi vključevanja javnosti

Ugotovitve senčnega poročila so se nanašale tudi na vladno načrtovanje in izvajanje ukrepov v akcijskem načrtu strategije Digitalna Slovenija. Ukrepi kot so Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti oz. krovni zakon za področje digitalne preobrazbe, Observatorij digitalne vključenosti, Digitalno opismenjevanje po konceptu train the trainer in Podpora izvedbi projektov vsebinskih mrež na področju digitalnih kompetenc niso bili izvedeni oz. so bili umaknjeni iz akcijskega načrta. Posamezni projekti na področju digitalizacije izobraževanja pa so imeli precej na splošno opredeljene pričakovane učinke. Načrtovanje ukrepov bi bilo mogoče izboljšati tudi z uporabo mehanizma strokovnega dialoga z deležniki in večje preglednosti pristojnih vladnih resorjev pri posodabljanju akcijskega načrta.

Robin Emeršič (Zadruga Na prostem) je predstavil spletne vizualizacije podatkov, pripravljene v okviru projekta CODIS 4, ki prispevajo k preglednejšemu spremljanju doseganja digitalnih ciljev.

Opozorila civilne družbe na področju digitalne vključenosti

Janez Kastelic (Zveza društev upokojencev Slovenije) je spregovoril o izzivih digitalnega opismenjevanja starejših. Poudaril je, da namen izobraževanj ni zgolj pridobivanje digitalnih veščin, temveč predvsem njihova praktična uporaba pri vsakdanjih opravilih, kot so dostop do zdravstvenih in upravnih storitev ter spletno bančništvo. Opozoril je na pomen dostopne računalniške opreme v društvih upokojencev, promocije digitalnega opismenjevanja ter medsebojne pomoči tudi po zaključku usposabljanj.

Igor Miljavec (Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica) je odprl vprašanje dostopnosti digitalnih storitev za slepe, slabovidne in druge ranljive skupine. Opozoril je, da digitalizacija storitev sama po sebi še ne zagotavlja njihove dostopnosti, ter poudaril pomen ustreznega usposabljanja kadrov, ki delajo z ranljivimi skupinami.

Matjaž Ugovšek (Društvo Duh časa) je predstavil prizadevanja društva, ki s prostovoljskim delom obnavlja in zagotavlja računalniško opremo socialno ogroženim. Opozoril je na pomanjkanje sistemske podpore države, zaradi česar društvo svoje poslanstvo nadaljuje predvsem s pomočjo prostovoljcev in donatorjev. Izpostavil je tudi potrebo po učinkovitejšem sistemu ponovne uporabe odpisane računalniške opreme iz javnega sektorja.

Osrednje sporočilo konference

Za uspešno digitalno preobrazbo niso dovolj ambiciozni strateški cilji. Potrebujemo dostopne javne storitve, uporabno digitalno znanje, podporo različnim skupinam prebivalstva in vključujoč dialog med državo, stroko ter civilno družbo.