Slovenija si je do leta 2030 zastavila cilj, da bo imelo vsaj osnovne digitalne kompetence 80 % prebivalcev. Kljub številnim ukrepom, za katere so bila namenjena obsežna javna sredstva, je leta 2025 ta delež dosegel le 47 %, kar državo uvršča na rep Evropske unije.
Slovenski delež je ostal v primerjavi z letom 2023 skoraj nespremenjen, povprečje EU pa se je medtem izboljšalo s 56 % na 60 %. Zaostanek Slovenije v primerjavi z drugimi državami članicami pa se je še povečal.
Digitalne kompetence so eden ključnih pogojev digitalne vključenosti. Od njih ni odvisna le sposobnost uporabe elektronske pošte, spletne banke ali digitalnih orodij pri delu, temveč tudi dostop do digitalnih javnih storitev, izobraževanja in informacij. Tudi dobro razvita digitalna infrastruktura in spletne storitve ne morejo doseči svojega namena, če jih velik del prebivalstva ne zna varno in samostojno uporabljati.
Strategija Digitalna Slovenija 2030 zato predvideva, da bo imelo do konca desetletja vsaj osnovne digitalne kompetence 80 % prebivalcev Slovenije, starih od 16 do 74 let. Za dosego tega cilja je država leta 2023 v Nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje1 vključila 16 ukrepov v skupni vrednosti 127 milijonov evrov javnih sredstev, v posodobljenem načrtu, ki je hkrati akcijski načrt Strategije Digitalna Slovenija 20302, pa je njihovo število povečala na 20.
Skupni cilj formalnega in neformalnega izobraževanja ter podpornega okolja je digitalno opismeniti 450.000 prebivalcev, od tega 65.000 na leto. Cilj 80 % prebivalstva z osnovnimi digitalnimi kompetencami je imel v nacionalnem načrtu drugo največje število ukrepov med posameznimi strateškimi cilji in drugi največji proračun. Začrtana pot je kot izhodišče določila 50 % prebivalstva leta 2021, nato pa 63 % leta 2025 in 66 % leta 2026.
Ukrepi in javna sredstva za digitalne kompetence prebivalstva
Po podatkih iz predloga Akcijskega načrta Strategije digitalnih javnih storitev 2030 je bilo med letoma 2022 in 2025 prek javnih naročil in razpisov Ministrstva za digitalno preobrazbo v ukrepe digitalnega opismenjevanja vključenih 105.063 udeležencev, skupna vrednost teh ukrepov pa je znašala 17.874.275,00 EUR. Usposabljanja so bila namenjena otrokom in mladim, odraslim in starejšim, med drugim v okviru programa Mobilni heroji, ter dekletom in ženskam na področju vsebin IKT.
Obsežen je bil tudi ukrep svetovanja in uporabniške podpore pri uporabi digitalnih javnih storitev. Na Digi info točkah je bilo med letoma 2023 in 2025 opravljenih 288.340 svetovanj v skupni vrednosti 9.403.111,00 EUR. Dodatne ukrepe so izvajala tudi druga ministrstva. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je do leta 2025 za razvoj digitalnih kompetenc, temeljnih znanj računalništva in informatike, računalniškega mišljenja ter kompetenc za digitalno družbo po okvirni oceni porabilo 8.648.452,00 EUR.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je za krepitev digitalnih kompetenc zaposlenih v malih in srednjih podjetjih namenilo 839.696,55 EUR. Ministrstvo za javno upravo pa je v obdobju 2023-2025 za krepitev digitalnih znanj in spretnosti javnih uslužbencev zabeležilo 32.774 udeležb na usposabljanjih ter porabilo 949.600 EUR.
Kako merimo digitalne kompetence?
Države članice napredek pri doseganju cilja 80 % prebivalcev z vsaj osnovnimi digitalnimi kompetencami merijo s sestavljenim kazalnikom, ki izhaja iz Evropskega okvira digitalnih kompetenc DigComp5. Stopnja obvladovanja se določa na podlagi aktivnosti posameznika na petih področjih: informacijski in podatkovni pismenosti, komuniciranju in sodelovanju, ustvarjanju digitalnih vsebin, varni uporabi IKT in zaščiti podatkov ter reševanju problemov.
Merjenje temelji na anketah, ki jih v državah članicah pod okriljem Eurostata izvajajo nacionalni statistični uradi. Kazalnik je približek ravni digitalnih kompetenc, izračunan na podlagi digitalnih aktivnosti, o katerih poročajo anketirani. Anketa ne meri neposrednih učinkov posameznih ukrepov formalnega in neformalnega digitalnega opismenjevanja, vendar pa se njeni rezultati uporabljajo kot indikator napredka držav pri doseganju deleža prebivalstva z vsaj osnovnimi digitalnimi kompetencami. Prav tako se podatki Eurostata uporabljajo za načrtovanje ukrepov, porabe javnih sredstev in določanje časovnic. Prav tu se pokaže največji razkorak med številom izvedenih ukrepov in rezultati, ki jih Slovenija dosega v evropski primerjavi.
Slovenija na repu držav EU
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije za leto 20257 kažejo, da je imelo vsaj osnovne digitalne kompetence 47 % prebivalstva, medtem ko je evropsko povprečje znašalo 60 %. Slovenija se je s tem uvrstila na rep držav Evropske unije, pred Bolgarijo z 38 % in Romunijo z 32 %.
V primerjavi z letom 2023 je Slovenija nazadovala za tri mesta. Leta 2021 je imelo vsaj osnovne digitalne kompetence 50 % prebivalstva, leta 2023 pa 47 %, medtem ko je takrat povprečje EU znašalo 56 %. Leta 2025 je slovenski delež ostal pri 47 %, evropsko povprečje pa se je zvišalo na 60 %. Slovenija tako ni dosegla začrtanih vmesnih vrednosti: 57 % za leto 2023, 60 % za leto 2024 in 63 % za leto 2025.
Največji zaostanek med starejšimi
Primerjava podatkov Eurostata za leti 2023 in 2025 pokaže, da zaostanek ni enakomerno porazdeljen. V starostni skupini od 16 do 29 let se je delež ljudi z vsaj osnovnimi digitalnimi kompetencami zmanjšal za štiri odstotne točke na 64 %, povprečje EU pa znaša 75 %. V skupini od 25 do 54 let se je delež povečal za dve odstotni točki na 56 %, vendar še vedno zaostaja za evropskim povprečjem 69 %.
Najizrazitejša vrzel ostaja med prebivalci, starimi od 55 do 74 let. Njihov delež z vsaj osnovnimi digitalnimi kompetencami se je zmanjšal za eno odstotno točko na 25 %, evropsko povprečje pa dosega 42 %. Slovenija je v tej starostni skupini nazadovala z 20. na 23. mesto med državami EU. Skupno je imelo leta 2025 manj kot osnovne – pomanjkljive, skromne ali zelo skromne – digitalne kompetence 42 % prebivalstva, 11 % pa jih je bilo brez digitalnih kompetenc.
Dobre prakse brez jasne ocene učinkov?
Uradne informacije o izvajanju ukrepov digitalnega opismenjevanja poudarjajo predvsem število vključenih oseb, ne pa tudi učinkov pri samem pridobivanju in krepitvi digitalnih kompetenc. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je ob objavi poročila Evropske komisije o stanju digitalnega desetletja 2025 izpostavilo, da je Slovenija kot vodja grozda za digitalne spretnosti v okviru evropskega pospeševalnika najboljših praks organizirala pet delavnic in predstavila štiri dobre prakse, med njimi programe digitalnega opismenjevanja odraslih, otrok in starejših10. Vlada je med svojimi dosežki navedla tudi število udeležencev usposabljanj, projekt Mobilni heroji in projekt prekvalifikacije v poklice IKT.
Evropska komisija pa opozarja, da nacionalnim projektom neformalnega učenja na področju digitalnega opismenjevanja manjkajo sistematična ocena učinka ter dokazi o dolgoročnem napredku in trajnosti rezultatov. Podobno UMAR v Poročilu o razvoju 202613 med razlogi za relativno zaostajanje Slovenije na področju inovacijske rasti navaja vse večjo vrzel pri digitalnih znanjih. Po deležu prebivalcev z več kot osnovnimi kompetencami in po deležu zaposlenih specialistov IKT Slovenija dosega le 24. mesto v EU.
Pomanjkanje digitalnih kompetenc se ne kaže le v statistiki, temveč tudi pri dejanski uporabi digitalnih storitev. UMAR zato posebej opozarja na starejše, manj digitalno pismene in ranljive skupine, pri katerih se nižja raven znanja odraža tudi v manjši uporabi digitalnih javnih storitev.
Od štetja udeležencev k merjenju učinkov
Vprašanje učinkovitosti ukrepov pri doseganju cilja 80 % prebivalstva z vsaj osnovnimi digitalnimi kompetencami odpira tudi senčno poročilo o napredku Slovenije pri doseganju digitalnih ciljev EU14. Pripombe javnosti in deležnikov v javni obravnavi akcijskega načrta15 so se nanašale na usposobljenost kadra v javnem sektorju za izvajanje in vodenje ukrepov, mehanizme za zagotavljanje kakovosti, spremljanje napredka, spoštovanje časovnic, izvajanje v okviru načrtovanih finančnih sredstev in doseganje zastavljenih ciljev.
Primer odsotnosti sistematične ocene kvalitativnega učinka predstavlja ukrep Usposabljanja za digitalne kompetence prebivalcev. V okviru ukrepa se je izvajal projekt Mobilni heroji s ciljem digitalno opismeniti starejše od 55 let. Leta 2023 je bilo usposabljanja vključenih 5533 udeležencev, vrednost ukrepa pa je znašala 177.700,00 evrov. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je v povezavi z izvajanjem ukrepa objavilo podatke o številu usposabljanj, lokacijah in udeležbi. Navedlo je tudi, da imajo vključeni starejši zaradi projekta boljše digitalne spretnosti oz. so bistveno povečali svoje digitalne spretnosti, pri čemer pa navedbe ni podkrepilo s konkretnimi podatki ali informacijami o načinu ugotavljanja napredka.
Osrednja težava pri povečevanju deleža prebivalstva z vsaj osnovnimi digitalnimi kompetencami ni v tem, da država ne izvaja ukrepov, temveč v načinu spremljanja njihovih učinkov. Javno dostopni podatki večinoma povedo, koliko ljudi se je udeležilo usposabljanj in koliko sredstev je bilo porabljenih, precej manj pa, ali so udeleženci zaradi teh programov svoje digitalne kompetence dejansko in trajneje izboljšali.
Zato ne preseneča, da Evropska komisija v nacionalnem poročilu o stanju digitalnega desetletja 2026 ponovno opozarja Slovenijo, da digitalne kompetence še vedno vztrajajo na nizki ravni. Komisija priporoča naši državi, da okrepi osnovne digitalne kompetence med prebivalstvom z njihovo vključitvijo v obvezno izobraževanje in podporo učiteljem, s širitvijo dostopnega usposabljanja odraslih za celotno prebivalstvo, zlasti za starejše osebe (nad 55 let) in odrasle z nizko izobrazbo, z izboljšanjem lokalnega ozaveščanja in svetovanja ter s krepitvijo digitalne varnosti, medijske pismenosti in kritične rabe digitalnih orodij.
Slovenija bi zato morala ob reviziji Strategije Digitalna Slovenija 2030 in pripadajočega akcijskega načrta celovito ovrednotiti dosedanje ukrepe ter njihovo načrtovanje tesneje opreti na kakovostne podatke in analize. Potrebni so strukturiran strokovni dialog z deležniki, večje upoštevanje zainteresirane javnosti ter učinkovitejši mehanizmi medresorskega usklajevanja in izvajanja ukrepov.
Cilj 80 % prebivalstva z vsaj osnovnimi digitalnimi kompetencami ne bo dosežen zgolj z večjim številom izobraževanj, ampak je ključna tudi njihova kakovost in trajnost učinkov. Ključno bo, ali bodo programi dosegli družbene skupine z največjim manjkom, ali bodo njihovi učinki trajni in ali bo država uspešnost začela meriti tudi z dejansko pridobljenim znanjem. Brez takšnega premika obstaja nevarnost, da bo Slovenija še naprej povečevala obseg ukrepov, ne da bi se zmanjševal razkorak med njenimi prebivalci na področju digitalnih kompetenc.
Avtorja članka
Sabina Janičijević, Zavod za digitalno vključenost in družbeno pravičnost – Blok 7
mag. Simon Delakorda, Inštitut za elektronsko participacijo
Izjava o odgovornosti
Članek je del projekta »Sooblikovanje javnih politik digitalizacije v Sloveniji 4« (CODIS 4). Projekt finančno podpira European Citizen Action Service (ECAS) z dodeljeno subvencijo EURECA 2026, (European Citizenship Accelerator), ki jo sofinancira program Državljani, enakost, pravice in vrednote Evropske unije. Besedilo članka ne odraža nujno stališč in mnenj European Citizen Action Service (ECAS) ali Komisije Evropske unije. Zanj ne moreta biti odgovorna niti ECAS niti Komisija.