Ljubljana, 6. november 2025 – Predstavniki projekta »Sooblikovanje javnih politik digitalizacije v Sloveniji (CODIS 3)«, ki ga v sodelovanju s partnerji izvaja Inštitut za elektronsko participacijo, so na novinarski konferenci predstavili preliminarne rezultate posodobljenega senčnega poročila o napredku Slovenije pri doseganju digitalnih ciljev Evropske unije.
Opozorili so na omejen napredek pri izvajanju ukrepov za doseganje ciljev in nizko število upoštevanih pripomb javnosti v procesu njihove priprave ter jih ponazorili s spletnimi vizualizacijami. Posebej so izpostavili ambiciozne cilje Slovenije na področju digitalnih kompetenc in digitalizacije gospodarstva, katerim ne sledijo ustrezni javnopolitični instrumenti. Poudarili so tudi problematiko spremljanja učinkov ukrepov in omejenega izvajanja aktivnosti v povezavi z digitalnimi pravicami in načeli.
Ugotovitve senčnega poročila o napredku Slovenije:
- Ambiciozen pristop Slovenije s pomanjkljivimi javnopolitičnimi instrumenti;
- Omejen napredek pri doseganju ciljev digitalnega desetletja;
- Digitalne kompetence prebivalstva v luči pomanjkanja podatkov o napredku;
- Majhno število upoštevanih predlogov javnosti pri pripravi ukrepov.
Sporočilo za javnost s preliminarnimi ugotovitami senčnega poročila:
Predlogi za doseganje digitalnih ciljev in prihodnje dopolnitve ukrepov
Na podlagi ugotovitev senčnega poročila so izvajalci projekta CODIS 3 podali predloge za bolj učinkovito doseganje digitalnih ciljev in krepitev vključevanja javnosti ter dodatne ukrepe za krepitev digitalnih pravic in načel, demokratičnega življenja, uporabe odprte kode in skladnosti zelenega in digitalnega prehoda.
Video posnetek novinarske konference
Izjave govorcev na novinarski konferenci
Mag. Simon Delakorda (Inštitut za elektronsko participacijo):
Ukrepi v posodobljenem nacionalnem strateškem načrtu utrjujejo obstoječo predstavo o človeku v središču digitalne preobrazbe, ki je razumljen kot digitalno usposobljena delovna sila, digitalni potrošnik in stranka v postopkih digitalnih (javnih) storitev. Predlogi za dopolnitev ukrepov izhajajo iz širšega razumevanja človeka in njegovih pravic v kontekstu digitalnega humanizma, demokratičnega življenja in trajnostnega razvoja. Gre za zapostavljena in spregledana področja digitalne preobrazbe, ki jih naslavljamo nevladne organizacije. Pri tem pa zaradi neizvajanja zakonodaje na področju digitalne vključenosti, ki se nanaša na nevladne organizacije, nimamo zagotovljene sistemske podpore za svoje projekte in programe.
Izr. prof. dr. Andrej A. Lukšič (Inštitut za ekologijo / Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani):
Javna participacija kot smo jo naslovili v senčnem poročilu je deficitarna in omejena na konzultacije. Javne institucije in ministrstvapripravljanja odločitve o projektih, politikah in zakonodaji vključujejo javnost samo za komentarje, ki pa so zoženi na e-pošto. Kako in na kakšen način so ti komentarji preko e-pošteupoštevani, ni jasnih kriterijev. Razvidno je zgolj število komentarjev, ne pa tudi, kako so vključeni. Zato je potrebno institucionalizirati in sistemsko okrepiti večji vpliv vsebinskih mrež nevladnih organizacij na oblikovanje politik in ukrepov, ne pa samo vključevati nevladne organizacije v izvajanje teh ukrepov preko javnih razpisov in naročil.
Robin Emeršič (Zadruga Na prostem):
Uporaba spletnih vizualizacij omogoča lažji pogled v ugotovitve senčnega poročila. S tem javnost lažje dostopa do podatkov in si lažje predstavlja rezultate. Prednost vizualizacije je tudi ta, da so podatki, ki so skriti v poročilih, prikazani na bolj prijazen, pregleden in vizualen način. Prav tako je pomembno, da se pri tem uporabljajo odprtokodne tehnologije in odprti podatki, kar omogoča, da lahko kdorkoli dostopa do njih in z njimi tudi upravlja.
Projekt Sooblikovanje javnih politik digitalizacije v Sloveniji (CODIS 3)
Slovenija je poleg Belgije, Hrvaške, Bolgarije in Romunije ena izmed petih evropskih držav, v katerih nevladne organizacije izvajajo pilotne projekte spremljanja nacionalnih strateških načrtov za digitalno desetletje. Nacionalne načrte sestavljajo ukrepi, časovnice, ciljne vrednosti in finančna sredstva, ki jih države članice namenjajo za doseganje digitalnih ciljev EU. Senčno poročilo za Slovenijo ugotavlja skladnost digitalnih ciljev Slovenije z evropskimi, obseg vključevanja javnosti v pripravo nacionalnih ukrepov ter napredek države pri izvajanju ukrepov v skladu z začrtanimi potmi in ciljnimi vrednostmi.
Izjava o odgovornosti
Sporočilo za javnost je del projekta »Sooblikovanje javnih politik digitalizacije v Sloveniji 3« (CODIS 3). Projekt finančno podpira European Citizen Action Service (ECAS) z dodeljeno subvencijo EURECA 2025, (European Citizenship Accelerator), ki jo sofinancira program Državljani, enakost, pravice in vrednote Evropske unije. Besedilo sporočila za javnost ne odraža nujno stališč in mnenj European Citizen Action Service (ECAS) ali Komisije Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti ECAS niti Komisija.
Naslovna fotografija: Zadruga Na prostem.