Evropska komisija je objavila sveženj o stanju digitalnega desetletja, v katerem ugotavlja, da je Evropska unija še vedno daleč do izpolnitve digitalnih ciljev na področju digitalnih tehnologij, digitalnih kompetenc in zaščite ranljivih skupin. Komisija opozarja Slovenijo, da navkljub visoki ambicioznosti pri doseganju digitalnih ciljev, še vedno zaostaja na področju digitalnih kompetenc in razpoložljivosti IKT strokovnjakov.
Napredek Evropske unije pri doseganju digitalnih ciljev 2030
Napredek Evropske unije kot celote je nezadosten na več ključnih področjih kot so umetna inteligenca, storitve v oblaku, podatkovna analitika, strokovnjaki na področju IKT in osnovne digitalne kompetence. Pod vprašajem je tudi cilj 100 % pokritosti gospodinjstev EU s širokopasovnimi omrežji prenosne hitrosti najmanj 100 Mb/s k uporabniku. Posebej kritične so osnovne digitalne kompetence (z obstoječim napredkom bo cilj 80 % prebivalstva z osnovnimi digitalnimi kompetencami na ravni EU dosežen leta 2063) in število IKT strokovnjakov (z obstoječim napredkom bo cilj dosežen leta 2051). Evropska komisija zato poziva države članice k intenzivnejšemu izvajanju ukrepov in zagotavljanju ustreznih finančnih sredstev.
Poročilo Evropske komisije o doseganju ciljev digitalnega desetletja za Slovenijo
Poročilo ugotavlja, da Slovenija napreduje na področju digitalne infrastrukture (5G) in tehnologij (robna vozlišča in umetna inteligenca). Še vedno pa precej zaostaja na področju digitalnih kompetenc in razpoložljivosti IKT strokovnjakov. Slovenija ima pri 8 od 13 digitalnih ciljev začrtane poti napredka do leta 2030. Glede na razpoložljive podatke v letu 2024 je pri petih od osmih začrtanih poti napredek takšen, da zagotavlja izpolnitev nacionalnih ciljev na področju pokritosti s 5G in optičnimi omrežji, digitalnih javnih storitev za prebivalstvo in dostopa do elektronskih zdravstvenih zapisov.
Po drugi strani Evropska komisija opozarja Slovenijo, da kljub nekaterim novim ukrepom v skladu s cilji digitalnega desetletja, posodobljen nacionalni načrt ne obravnava v zadostni meri izzivov države in ni v celoti usklajen z njenimi ambicioznimi nacionalnimi cilji. Komisija je zato naslovila na Slovenijo 7 priporočil, ki se nanašajo na razpoložljivost IKT strokovnjakov, osnovne digitalne kompetence, digitalizacijo majhnih in srednjih podjetij, napredne tehnologije v podjetjih, kibernetsko varnost, samoroge /zagonska podjetja in digitalne tehnologije za zeleni prehod.
Problematika digitalnih kompetenc
Slovenija se je po zadnjih podatkih iz leta 2023 nahaja pod povprečjem EU pri osnovnih digitalnih kompetencah prebivalstva (46,7 % prebivalcev Slovenije, starih 16-74 let je imelo vsaj osnovne digitalne kompetence v primerjavi s povprečjem EU, ki je bilo 55,6 %). Vlada Republike Slovenije je v posodobljenem Nacionalnem strateškem načrtu za digitalno desetletje do leta 2030 (predlogu Akcijskega načrta strategije Digitalna Slovenija 2030) predvidela več kot 20 ukrepov za krepitev osnovnih digitalnih kompetenc prebivalstva, zaposlene strokovnjake za IKT in ženske med zaposlenimi strokovnjaki za IKT v vrednosti dobrih 130 milijonov EUR. Po javno dostopnih podatkih je Ministrstvo za digitalno preobrazbo v zadnjih treh letih preko javnih naročil in javnih razpisov namenilo več kot 37 milijonov EUR za krepitev osnovnih digitalnih kompetenc prebivalstva in povečevanje števila žensk med zaposlenimi strokovnjaki za IKT.
Kakšni so učinki teh ukrepov in v kolikšni meri porabljena sredstva prispevajo k napredku pri doseganju cilja 80 % prebivalcev z osnovnimi digitalnimi kompetencami do leta 2030, bodo pokazali letošnji podatki Statističnega urada Republike Slovenije. Začrtan pot napredka za Slovenijo za leto 2025 znaša 63 % prebivalstva z osnovnimi digitalnimi kompetencami.
Omejeno izvajanje digitalnih pravic in načel
Nacionalno poročilo Evropske komisija tudi ugotavlja, da Slovenija kaže precej omejeno aktivnost pri izvajanju evropske Deklaracije o digitalnih pravicah in načelih. Komisija zato priporoča Sloveniji, da spodbuja dodatne iniciative na področju digitalnih pravic, zlasti v povezavi z zasebnostjo in individualnim nadzorom nad podatki. Prav tako bi morala okrepiti prizadevanja na področju sodelovanja v digitalnem javnem prostoru (dostop do zaupanja vrednega, raznolikega in večjezičnega digitalnega okolja).
Neizkoriščene prednosti odprte kode
Komisija v skupnem poročilu z naslovom »Stanje digitalnega desetletja 2025: nadaljevanje gradnje suverenosti EU in njene digitalne prihodnosti«, ki se nanaša na naslavljanje šibkih točk digitalne preobrazbe Evropske unije, opozarja, da države članice še vedno ne izkoriščajo prednosti odprtokodnih rešitev. To velja tudi za Slovenijo, ki v predlogu nacionalnega strateškega načrta omenja odprto kodo samo enkrat in sicer v povezavi z zbiranjem obstoječih jezikovnih modelov.
Sodelovanje javnosti pri oblikovanju ukrepov digitalne preobrazbe
V prilogo nacionalnega poročila, ki se nanaša na oblikovanje nacionalnega strateškega načrta, je Evropska komisija vključila predstavitev projekta »Sooblikovanje javnih politik digitalizacije v Sloveniji (CODIS)«. V okviru projekta bo med drugimi izveden pregled izvajanja demokratičnih načel dobrega upravljanja (odprtosti in vključevalnosti) pri pripravi in dopolnjevanju Nacionalnega strateškega načrta za digitalno desetletje. Pregled se bo osredotočil na javno razpravo o predlogu nacionalnega načrta v letu 2023 in odzivnost na pripombe deležnikov, ki so bile podane tekom javne obravnave o njegovi posodobitvi v januarju 2025.
Izbrani poudarki doseganja ciljev digitalnega desetletja za Slovenijo (projekt CODIS 3)
Izjava o odgovornosti
Članek je del projekta »Sooblikovanje javnih politik digitalizacije v Sloveniji 3« (CODIS 3). Projekt finančno podpira European Citizen Action Service (ECAS) z dodeljeno subvencijo EURECA 2025, (European Citizenship Accelerator), ki jo sofinancira program Državljani, enakost, pravice in vrednote Evropske unije. Besedilo sporočila za javnost ne odraža nujno stališč in mnenj European Citizen Action Service (ECAS) ali Komisije Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti ECAS niti Komisija.