Uporabniki svetovnega spleta smo imeli v času institucionalne in strankarske kampanje na voljo različne možnosti informiranja in javnega izražanja mnenj, stališč in pogledov o evropski volitvah 2014.

Spletne možnosti so se z vidika državljanske participacije delile na informacijska in komunikacijska orodja, pri čemer so se prva nanašala na orodja za obveščanje in preglednost vsebin, druga pa na orodja za oblikovanje javnega mnenja in volilnih izbir. Odločevalsko orodje v obliki e-glasovanja prek spleta (internetne volitve) so imeli na letošnjih evropskih volitvah na voljo le državljani Estonije.

 

Vsebina:

I. Informacijska spletna orodja

II. Komunikacijska spletna orodja

III. Splet 2.0 in multimedija

IV. Elektronska javna sfera in e-volitve

V. Ključno spletno sporočilo evropskih volitev 2014

 

I. Informacijska spletna orodja

Informacijska orodja v času kampanje za evropske volitve so bila v prvi vrsti namenjena multimedijskemu spletnemu prikazovanju, ustvarjanju in dostopu do vsebin, dokumentov in podatkov o volilnemu sistemu, postopku glasovanja, promociji volitev, vsebinskih analizah, kandidatnih listah, političnih programih, predstavitvah kandidatov, volilnih projekcijah, medijskemu poročanju itd. Cilj enosmernih informacijskih orodij je bil prispevati k boljši obveščenosti in poučenosti volivcev, kar predstavlja enega izmed pogojev za aktivno udeležbo na volitvah. Posebnost uporabe informacijski orodij v kontekstu evropskih volitev 2014 je predstavljal poudarek na ozaveščanju evropskih državljanov o samem pomenu evropskih volitev.

Na svetovnem spletu so bile slovenskim uporabnikom in volilnim upravičencem med drugimi na voljo naslednje informativne strani:

Evropske volitve 2014 – Evropski parlament
Evropske volitve 2014 – Evropski parlament

Vir: www.elections2014.eu/sl

Evropske volitve 2014 – Radiotelevizija Slovenija
Evropske volitve 2014 – Radiotelevizija Slovenija

Vir: www.rtvslo.si/evropa2014

II. Komunikacijska spletna orodja

Komunikacijska orodja so bila v kontekstu evropski volitev 2014 manj pogosta in so vključevala predvsem družbena omrežja, spletne ankete, spletne klepetalnice, spletno komentiranje in razpravne forume. Njihov namen je bil omogočiti izražanje in izmenjavo posameznih ali skupinskih mnenj, stališč, pogledov ali vprašanj v zvezi z evropskimi volitvami in volilnimi preferencami. Interaktivno komuniciranje je potekalo med kandidati in volivci ter med volivci samimi. Z normativnega vidika je cilj komunikacijskih orodij omogočiti kulturno in argumentirano soočanje različnih političnih pogledov in stališč, kar bi naj vodilo v bolj kakovostno javno mnenje in lažje oblikovanje volilnih preferenc.

Uporabniki svetovnega spleta so lahko v povezavi z evropskimi volitvami med drugimi obiskali naslednje interaktivne spletne strani in družbena omrežja:

EU predvolilne ankete 2014 - Delo
EU predvolilne ankete 2014 – Delo

Vir: www.delo.si/novice/politika/arhiv-eu-predvolilnih-anket.html

Razprave o Evropi med evropskimi voditelji in državljani - Debate Europe
Javne razprave o Evropi – Debate Europe

Vir: www.debatingeurope.eu

III. Splet 2.0 in multimedija

Razvoj spleta 2.0 vnaša v institucionalno in strankarsko volilno kampanjo za evropske volitve trend združevanja informacijskih in komunikacijskih spletni orodij, za katere so vse bolj značilni multimedijski (audio-vizualni) elementi. Takšni primeri v okviru evropskih volitev 2014 so bili multimedijski center Evropskega parlamenta za evropske volitve, Facebook aplikaciji I’m a voter, interaktivne televizijske razprave Eurovision med strankarskimi kandidati ter vizualizacija volilnih rezultatov. Ključni vseevropski povezovalni besedi za evropske volitve na družbenih omrežjih sta bili #EP2014 in #Telleurope.

Facebook aplikacija I’m a voter - Evropski parlament
Facebook aplikacija I’m a voter – Evropski parlament

Vir: www.facebook.com/europeanparliament/app_635349563179376

Vizualizacija volilnih rezultatov - The Wall Street Journal
Vizualizacija volilnih rezultatov – Wall Street Journal

Vir: www.http://graphics.wsj.com/european-elections-2014

IV. Elektronska javna sfera in e-volitve

Elektronsko javno sfero v kontekstu evropskih volitev 2014 je določal predstavniški model demokracije, za katerega je značilna uporaba svetovnega spleta za izvedbo volitev in informacijske/politične kampanje. Politične elite (stranke, aktivisti, podporniki ter z njimi povezani mediji) so uporabljali svetovni splet za neposredno nagovarjanje ciljno izbranih potencialnih volivcev prek raznovrstnih političnih sporočil. Zainteresirani javnosti, ki je večinoma delovala kot razdrobljeno volilno telo, pa so bile na razpolago informacije o pogledih, stališčih in ravnanju kandidatov ter promocijska gradiva o pomenu evropskih volitev. Druga orodja svetovnega spleta, ki so namenjena političnim razpravam (forumi, komentarji), so se uporabljala le, če so bila v korist promociji evropskih volitev in strankarskih kandidatov, brez večjega vpliva na vsebino političnih programov.

Kljub temu, da so se v Sloveniji pojavili inovativni poizkusi na področju spletne volilne kampanje kot npr. Sanjska služba, pa je velika večina strankarskih kandidatov in evropskih institucij še naprej vztrajala na predstavniškemu modelu komuniciranja. Najnižja volilna udeležba na evropskih volitvah do sedaj (20,96 %) potrjuje že večkrat ponovljene kritike, da je obstoječi model interakcije nezanimiv za vse bolj izobražene, a hkrati vse bolj pasivne državljane v informacijsko prenasičeni digitalni družbi. Ko temu dodamo še visoko stopnjo nezaupanja javnega mnenja v politične stranke, je iluziorno pričakovati, da bo zgolj množičnejša in bolj raznolika uporaba spletnih orodij v primerjavi z evropskimi volitvami 2009 rešila temeljne vsebinske in procesne pomanjkljivosti predstavniške demokracije Evropski uniji. To potrjuje tudi primer Estonije, ki je ne glede na možnost oddaje elektronskega glasu prek interneta, prav tako zabeležila najnižjo volilno udeležbo (36,5 %). Kljub temu, pa je za vzpostavitev e-volitev v Evropski parlament spodbuden podatek, da je 31,3% volilnih udeležencev, ki so se udeležili evropskih volitev v Estoniji, izkoristilo možnost elektronskega glasovanja prek interneta.

 

V. Ključno spletno sporočilo evropskih volitev 2014

Množična in raznolika ponudba informacijskih, komunikacijskih ter celo odločevalskih spletnih orodij ne prispeva k večji udeležbi na demokratičnih volitvah, če jih kronično zaznamuje razočaranost državljanov zaradi neizpolnjenih političnih obljub. To je ključno spletno sporočilo, ki so nam ga prinesle letošnje evropske volitve. Visoka volilna udeležba in z njo legitimnost predstavniškega modela demokracije se namreč gradi na temelju zaupanja, spoštovanja in odgovornosti med državljani in politiki.

 

mag. Simon Delakorda
Inštitut za elektronsko participacijo (INePA)

Prispevek je napisan v okviru projekta Z e-participacijo do vključujoče Evrope, ki je sofinanciran s strani Urada Vlade RS za komuniciranje www.evropa.gov.si in ne predstavlja uradnih stališč Vlade Republike Slovenije.

 
Viri:

1. Trechsel, Alexander H., Raphael Kies, Fernando Mendez in Philippe C. Schmitter. 2003. Evaluation of the Use of New Technologies in Order to Facilitate Democracy in Europe. Strasbourg: European Parliament.

2. Van Dijk, Jan A.G.M. 1996. Models of Democracy: Behind the Design and Use of New Media in Politics. The Public 3 (1): 43–56.

3. V prispevku vključene spletne strani, aplikacije in družbena omrežja.

 

Evropske volitve na svetovnem spletu

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja