“Človek obupa, če govori steni”

Pogovor s Tamaro Pevec, mlado razmišljujočo državljanko in podiplomsko študentko politologije, ki ji internet predstavlja predvsem orodje za izražanje mnenj.

Ali uporabljaš spletne tehnologije za udejstvovanje v demokratičnem življenju in zakaj?

Kot vsi mladi sem veliko na internetu in spremljam dogajanje prek Twitterja in Facebooka. Nove tehnologije in orodja e-participacije se mi zdijo zelo koristni za aktivno državljanstvo in izražanje našega mnenja. Menim pa, da bi morali odločevalci podana mnenja veliko bolj upoštevati.

Katera orodja e-participacije uporabljaš najpogosteje oz. katerih načinov se pri tem poslužuješ in zakaj?

Najbolj uporabljam družbena omrežja, predvsem Twitter. Seveda je odvisno, kateremu krogu ljudi slediš in kateri krog ljudi sledi tebi. Osebno imam na profilu veliko ljudi z izdelanim mnenjem, ki zagovarjajo stališča in se z njimi lahko konstruktivno razpravlja. 140 znakov je meja, ki od uporabnikov tega omrežja zahteva znanje ali konkretna mnenja, tega pa ne zmore vsak. Ne morem reči, da Twitter prispeva k demokratičnemu življenju v pravem pomenu besede, bolj ga dojemam kor prostor, kjer se lahko povemo naša mnenja. Na tem družbenem omrežju je tudi veliko politikov, a se mi zastavlja vprašanje, koliko ga uporabljajo, zato da bi izvedeli mnenje volivcev, in koliko ga uporabljajo za širjenje svoje besede. Mislim, da slednje. Če bi bili odločevalci pripravljeni na konstruktivno debato in kritiko, bi Twitter lahko koristno uporabili … Veliko sem prebirala tudi (politične) bloge, sodelovala v spletnih forumih in spremljala neposredne video prenose raznih konferenc oz. razprav ter prispevala svoja mnenja v spletne klepetalnice.

Kako se ti zdi, da uporaba interneta izboljša delovanje politične demokracije oz. spodbudi k aktivnemu državljanstvu?

Na prvem mestu je gotovo dostop do informacij iz domačega naslonjača, kar nam pomaga, da se kot državljani lahko izobrazimo, si preberemo politične programe, predloge zakonov, itd. Prav tako pa nam internet pomaga, da lahko izrazimo svoje mnenje, a vidim tukaj težavo v sistemu, ki ne upošteva teh mnenj. Politiki, tako na državni kot na evropski ravni, se premalo zavedajo, da so na pozicijah v našem imenu in da bi nas morali bolj poslušati in podpirati. Čisto vsak politik bi lahko prek internetnih orodij transparentno zbiral konstruktivna mnenja ljudi. Prav tako menim, da bi npr. e-volitve spodbudile k aktivnejši udeležbi na volitvah in s tem k aktivnejšemu državljanstvu, saj ljudje radi delujemo po liniji najmanjšega odpora.

Meniš, da je internet kot orodje aktivnega državljanstva že dovolj prepoznano s strani medijev in spodbujano s strani državnih institucij in civilne družbe?

Mediji še ne prepoznavajo vseh orodij, so pa najbolj pograbili Twitter, ki pa ga premalo uporabljajo državotvorno, temveč za namene medijskega spektakla. Ko pa govorimo o državnih institucijah, se mi zdi, da ni v njihovem interesu uporabljati takšna orodja za namene aktivnega državljanstva. Pri nas si pozicije delijo eni in isti ljudje, ki nimajo več zavedanja, da bi morali delati za ljudi in jih participacija državljanov ne zanima. Med državljani pa je ogromno nezadovoljstva in prepričanja, da ne moremo nič spremeniti, ravno zaradi prej naštetih argumentov. Vse to se izraža v apatičnosti in kritiziranju na družbenih omrežjih, ne pa v uporabi interneta kot orodja aktivnega državljanstva.

Poznaš kakšen primer dobre prakse v Sloveniji in v Evropski uniji?

Puzzled by Policy in projekt ljubljanske občine Pobude meščanov.

Na katere ovire pri uporabi interneta za vključevanje državljanov v demokratično življenje si naletela?

Kot sem že omenila, težavo vidim v tem, da ni odziva odločevalcev, posledično pa ni dovolj prispevka s strani državljanov, občanov, prebivalcev, itd. Človek obupa, če govori steni. Nismo dovolj aktivni, ker imamo občutek, da nimamo vpliva … posledično se manjša volilna udeležba, nezadovoljstvo, apatija. Prepričana sem, da bi ljudje kot državljani dali veliko več od sebe, če bi se sistemsko upoštevalo naša mnenja.

Kako bi bilo mogoče z uporabo interneta izboljšati udeležbo na evropskih volitvah in povečati interes ljudi za razpravo o prihodnost EU?

Tako kot sem že povedala, če bi politiki izkoristili internetna orodja, da bi dobili mnenja, jih upoštevali in vključili v svoj program. E-volitve bi gotovo nekaj doprinesle. Mislim pa tudi, da ni težava toliko v orodjih, temveč predvsem v manku vsebine, odzivu in prispevku, ki jih ta orodja omogočajo.

Kako bi lahko internet koristno uporabili tudi za iskanje rešitev za zmanjševanje brezposelnosti mladih in izboljševanje njihovega socialnega položaja?

Na individualni ravni je zelo veliko obveščanja o delavnih mestih in razpisih, tudi prek družbenih omrežij. Sama sem ravno preko družbenega omrežja že dobila študentsko delo. Obstaja veliko spletnih strani, ki obveščajo o razpisih, povpraševanju delodajalcev, itd. Težava je v sistemu, ki omogoča, da podaljšujemo študentske statuse, koristimo fiktivne vpise, itd. Delo prek študentske napotnice je še vedno najcenejše, zato marsikdo podaljšuje študentski status, ker ve, da bo lažje dobil delo preko študentskega servisa. Delodajalci to izkoriščajo, zato pa tisti, ki statusa študenta nimajo več, toliko težje pridejo do zaposlitve. Gre za začaran krog …

Katere oblike participacije je še potrebno vzpostaviti prek interneta?

Pri ljudeh in odločevalcih bi bilo treba povečati zavedanje o orodjih, ki že obstajajo in narediti evalvacijo, ali so dovolj preprosta za uporabo povprečnega državljana. Predlogi državljanov bi morali biti pregledni in javni, ne pa zapuščeni v e-poštnih nabiralnikih odločevalcev. Predloge bi potem lahko tudi ostali podpirali ali zavračali, podobno kot všečkanje na Facebooku.

Kaj bi želela sporočiti prebivalcem in državljanom Slovenije in EU glede uporabe interneta pri uveljavljanju njihove državljanske volje?

Poskusite izražati svoje mnenje prek raznih orodij in tako uveljavljati svojo voljo. Če bi ljudje v večji meri prispevali mnenja, bi se verjetno tudi odločevalci zamislili. Pasivnost ne bo prinesla sprememb. Predvsem pa mislim, da nam morajo odločevalci bolj prisluhniti.

Tamara, najlepša hvala za pogovor!

Posreduj najprej: on Twitter on Facebook on Google+