Delovni osnutek koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2014-2018 predvideva tudi vzpostavitev možnosti elektronskega glasovanja (e-volitve) do prvih naslednjih volitev na nacionalni ravni. V pričujočem prispevku predstavljamo internetne volitve kot orodje politične participacije na spletu.

 

[yop_poll id=”2″]

 

1. Uvod

V osnutku koalicijskega sporazuma je na strani 27, sklop 3.14. Politični sistem, točka 4, zapisana “Vzpostavitev možnosti elektronskega glasovanja (e-volitve). Celovita strokovna analiza in na njenih podlagah vzpostavljena morebitna možnost elektronskega glasovanja (e-volitve) do prvih naslednjih volitev na nacionalni ravni.” Vzpostavljanje e-volitev je mogoče razumeti v kontekstu stremljenja koalicije k “Spodbujanju politične participacije državljank in državljanov, še posebej mladih” (str. 26). V nadaljevanju predstavljamo internetne volitve kot orodje demokratične participacije in razloge, zakaj jih v Sloveniji še nimamo.

Uporabljen spletni vir:

Delovni osnutek koalicijskega sporazuma o sodelovanju v vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2014-2018

 

2. Opredelitev elektronskih volitev

E-glasovanje (elektronsko glasovanje) je glasovanje s pomočjo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (elektronskih medijev), kot so računalnik, telefon, televizija, elektronska glasovalna postaja (kiosk) ali zasloni na dotik.

E-glasovanje lahko poteka na daljavo ali od blizu. Od blizu pomeni, da poteka glasovanje s pomočjo elektronske glasovalne naprave na določeni lokaciji. Od daleč pa pomeni, da gre za glasovanje prek interneta z oddaljene lokacije (npr. od doma).

Na področju demokratičnega odločanja obstajata dve vrsti e-glasovanja in sicer elektronske volitve in elektronski referendumi. Pri e-volitvah gre za izbor političnih predstavnikov v okviru predstavniškega modela demokracije (predsedniške, parlamentarne in lokalne volitve). Pri e-referendumu gre za odločanje v pomembnem javnem vprašanju nacionalnega ali lokalnega pomena v okviru neposredne demokracije. V obeh primerih lahko imamo e-glasovanje od daleč in od blizu. E-volitve na daljavo oz. internetne volitve (i-volitve) se izvajajo s pomočjo osebnega digitalnega potrdila ter prek posebne volilne strani ne glede na lokacijo volivca pod pogojem, da ima dostop do interneta.

Uporabljeni spletni viri:

Competence Center for Electronic Voting and Participation

Electronic voting (Wikipedia)

Internet Voting in Estonia

 

3. Argumenti za in proti internetnim volitvam

Najpogostejša argumenta za internetne volitve kot dopolnila papirnatim volitvam sta na primeru Estonije (prva država z uspešnimi i-volitvami) naslednja:

večja participacija oz. višja volilna udeležba: na estonskih lokalnih volitvah leta 2009 se je za zaradi možnost internetnih volitev glasovanja udeležilo 2,6% volivcev, ki se drugače ne bi udeležili volitev. Nekatere raziskave tudi nakazujejo, da bi se verjetno povečala udeležba med mlajšimi volivci;

prilagojenost sodobnemu načinu življenje v digitalni družbi: časovna in prostorska fleksibilnosti glasovanja v času volitev (npr. enostavnejše glasovanje iz tujine, ki je sedaj pogojeno z administrativnim postopkom obveščanja državne volilne komisije) ter hitrejše in natančnejše štetje oddanih glasov. V Estoniji je 31,3 % volilnih udeležencev, ki so se udeležili volitev v Evropski parlament 2014, izkoristilo možnost elektronskega glasovanja prek interneta.

Najpogostejše argumente proti internetnim volitvam je mogoče združiti v naslednji skupini:

tehnološka zahtevnost in upravljanje tveganj, kot so zagotavljanje tajnosti, varnosti, veljavnosti in transparentnosti glasovanja;

družbeni vidiki (nezaupanje v tehnologije glasovanja, neenak dostop do interneta, dodatni finančni stroški, volitve kot ritual druženja itd.).

V Sloveniji še nimamo narejene celovite raziskave javnega mnenja o elektronskih volitvah. Po podatkih raziskave Internet in slovenska država iz leta 2006 (projekt Raba interneta v Sloveniji) je 51 % anketiranih aktivnih (mesečnih) uporabnikov interneta v starosti 12 do 65 let menilo, da je zelo pomembno oz. pomembno, da država omogoči volitve s pomočjo interneta.

Uporabljeni spletni viri in dodatno branje:

Benefits of voting technologies and modern election processes.

– Božič, Gorazd. 2014. So internet volitve varne? Zapis na spletnem dnevniku.

– Dolhar, Žiga. 2010. Tajnost in svoboda volitev v dobi informatizacije. Pravna praksa (46).

Documents about Internet Voting (Estonia).

– Gaber, Slavko. 2008. E-demokracija in e-volitve. Teorija in praksa (45) 1–2: 147-163.

– Grad, Franci, Lukšič, Andrej in Zagorc, Saša. 2004. Ustavno-pravni in politološki vidiki uvajanja e-volitev v RS. Študija izvedljivosti, Center Vlade RS za informatiko.

– Jesenšek, Miha. 2007. Kakšne e-volitve bomo imeli v Sloveniji? Prispevek na konferenci.

– Kovačič, Matej. 2011. Elektronske volitve v Sloveniji. Predavanje.

– Lah, Pavla. 2007. Uporaba kriptografije v internetu: e-volitve. Strokovni prispevek.

– Lukšič, Andrej. 2007. O politiki e-volitev in e-referendumov v Sloveniji. Teorija in praksa (44) 1–2: 85-102.

– Potočnik, Brigita. 2011. E-volitve – Slovenija v primerjalni perspektivi. Magistrsko delo.

Statistics about Internet Voting in Estonia.

– Vehovar, Vasja in Tina Zupanič. 2006. Internet in slovenska država. Raziskava Raba interneta v Sloveniji (RIS 2006 – Gospodinjstva #73). Center za metodologijo in informatiko, Fakulteta za družbene vede,Univerza v Ljubljani.

 

4. Poizkusi uvedbe e-volitev v Sloveniji

Prva zakonodajna pobuda za uvedbo e-volitev na državni ravni se je pojavila leta 2003 v okviru vladnega predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor. Predlog v Državnem zboru ni dobil podpore. Istega leta je Vlada RS ustanovila Projektni svet projekta elektronske volitve, ki je leta 2004 predstavil Študijo o izvedljivosti e-volitev s predlogi implementacije. Leta 2007 je Vlada RS imenovala delovno skupino za izvedbo e-volitev ter pripravila in v okviru interdisciplinarne strokovne razprave o uvajanju elektronskega glasovanja v Sloveniji na Fakulteti za družbene vede predstavila  predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor, ki bi uredil zakonsko podlago za uvedbo e-volitev. Predlog zaradi pomanjkanja politične podpore kasneje ni bil vložen v parlamentarno proceduro. Decembra 2008 je Vlada RS ponovno oblikovala delovno skupino za spremembo zakona o volitvah, ki bi preučila tudi možnosti za uvedbo e-volitev. V politični razpravi, ki je sledila leta 2009, se je pokazalo, da še vedno ni politične volje za spremembo zakonodaje, ki bi vodila k e-volitvam. Novo pobudo za uvedbo e-volitev je predstavilo Ministrstvo za notranje zadeve leta 2013, ki pa v javnosti prav tako ni dobila širše podpore in je bila zaradi nastopa vladne krize umaknjena. Vzpostavitev možnosti za e-volitve se je zopet pojavila leta 2014 v delovnem osnutku koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2014-2018.

Možnost za elektronsko glasovanje na voliščih je odprla novela Zakona o volitvah v Državni zbor iz julija 2006, ki je v 79.a členu določila, da lahko okrajna volilna komisija določi eno volišče, ki je dostopno invalidom, in na tem volišču omogoči glasovanje s posebej prilagojenimi glasovnicami in glasovalnimi stroji. Glasovalni stroji so bili prvič uporabljeni oktobra 2006 na lokalnih volitvah.

Uporabljeni spletni viri:

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor. Državni zbor, 2003.

Študija o izvedljivosti e-volitev s predlogi implementacije. Ministrstvo za informacijsko družbo, 2004.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor. Ministrstvo za javno upravo, 2007.

Interdisciplinarna strokovna razprava o uvajanju elektronskega glasovanja v Sloveniji. E-participacija.si, 19. oktober 2007.

Volilni sistem čakajo spremembe: Kmalu elektronske volitve? RTVSLO.si, 16. januar 2009.

E-volitve v RS: “s klikom do poslanca”. Ministrstvo za notranje zadeve, 19. junij 2013.

 

5. Novejše razprave o e-volitvah v slovenskih medijih

Izbrana medijska poročanja se nanašajo na zadnjo pobudo Ministrstva za notranje zadeve za uvedbo e-volitev leta 2013 in na različna razmišljanja o internetnih volitvah v kontekstu predčasnih parlamentarnih volitev 2014.

Volitve iz minulega stoletja. Nedelo, 22. junij 2014.

Tudi e-volitve niso nujno recept za višjo volilno udeležbo. Dnevnik.si, 15. junij 2014.

Vprašanje e-volitev je politično, ne tehnično. Times.si, 11. junij 2014.

Volitve prek interneta: Demokracija v žaklju. Dnevnik.si, 7. junij 2014.

e-Volitve: Med modno muho in mrkom demokracije. Delo.si, 1. julij 2013.

Nov poskus uvedbe glasovanja prek interneta. Smo tokrat pripravljeni? Mladina, 28. junij 2013.

“Napočil je čas za elektronske volitve”. RTVSLO.si, 19. junij 2013.

E-volitve le še vprašanje časa? Večer.com, 14. marec 2013.

 

mag. Simon Delakorda
Inštitut za elektronsko participacijo (INePA)

Prispevek je napisan v okviru projekta Z e-participacijo do vključujoče Evrope, ki je sofinanciran s strani Urada Vlade RS za komuniciranje www.evropa.gov.si in ne predstavlja uradnih stališč Vlade Republike Slovenije.

 

Elektronske volitve v Sloveniji
Označena na:                                                         

Ena misel o “Elektronske volitve v Sloveniji

Dodaj odgovor za Simon Delakorda Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.