10748654_10152832909543028_129799999_n

Grega Jug, mladi Evropejec, ki je trenutno zaposlen v osrednjem informacijskem centru Evropske unije Europe Direct v Bruslju, je aktiven državljan Slovenije in Evrope ter velik ljubitelj evropskega povezovanja, a s kritično distanco. Grega je tudi eden izmed avtorjev spletnega dnevnika EU360, ki predstavlja dober primer, kako nam lahko internet pomaga pri uveljavljanju državljanskih dolžnosti in pravic.

Ali uporabljate spletne tehnologije za udejstvovanje v demokratičnem življenju in zakaj?

Internet se mi zdi zelo pomembno orodje, s katerim bi lahko državljani zelo vplivali na politično odločanje v državi in v EU. Žal pa menim, da se ljudje tega premalo zavedamo in posledično poslužujemo. Precej sodelujemo v razpravah po različnih forumih in komentarjih pod novicami, ko bi pa morali narediti nekaj bolj konkretnega, kot npr. pisati svojemu županu ali poslancu in se pozanimati, zakaj je glasoval o neki stvari tako kot je glasoval, pa tega ne storimo. Mislim, da se premalo zavedamo, da so poslanci naši predstavniki, ki zastopajo naše interese in da so za svoje delovanje odgovorni nam.

Menite, da je internet že dovolj prepoznan kot orodje aktivnega državljanstva s strani medijev, državnih institucij in civilne družbe?

Ja in ne. Še najbolj se interneta kot primernega orodje za spodbujanje aktivnega državljanstva poslužujejo organizacije civilne družbe in tudi nekateri posamezniki, najmanj pa ga uporabljajo državne institucije. Slednje po mojem mnenju internet uporabljajo samo kot enega izmed komunikacijskih kanalov za prenos svojih sporočil širši javnosti, medtem ko skuša civilna družba preko interneta prenesti svoje sporočilo in istočasno tudi angažirati ljudi, da jim povejo svoje mnenje in se vključijo v njihove dejavnosti.

Poznate kakšen primer dobre prakse na področju e-participacije v Sloveniji in v Evropski uniji?

V Sloveniji mi je poznan vladni portal Predlagam Vladi. Ideja portala, kjer naj bi ljudje podali svoj predlog za pripravo nove zakonodaje, se mi zdi dobra. Ni mi pa znano, koliko je ta portal uspešen oz. koliko predlogov s portala je bilo delno ali v celoti vključenih v kakšno zakonodajno besedilo. Vsekakor se mi portal ne zdi preveč oglaševan s strani vlade, kar verjetno nakazuje na njen pomen. Na evropski ravni obstaja platforma Vaš glas v Evropi, ki državljanom omogoča, da sodelujejo v javnih posvetovanjih o prihajajočih evropskih zakonodajnih besedilih. Mnenja, ki jih ljudje posredujejo, nato Komisija lahko tudi upošteva pri pripravi svojih predlogov. Kot neke vrste e-participacije lahko štejemo tudi evropsko državljansko pobudo, saj večina aktvnosti, od predstavitve pobude do zbiranja podpisov, poteka večinoma po spletu. Na nekakšni vmesni »slovenski/EU« ravni bi rad omenil javna posvetovanja v okviru portala Evropske razprave, ki je bil vzpostavljen v okviru Informacijski pisarne EP v Sloveniji, kjer so lahko državljani poslancem, ki so pripravljali zakonodajna poročila, povedali svoje mnenje in nato ta mnenja tudi vključili v svoja poročila.

Imate izkušnje z delom v Evropskem parlamentu, zato nas zanima, kako primerjate rabo družbenih omrežij evropskih odločevalskih institucij in slovenskih odločevalskih institucij?

Mislim, da EU bistveno več uporablja družbena omrežja za komunikacijo z državljani kot pa to počnejo slovenske državne institucije. Slovenski Državni zbor nima ne svojega Twitter ne Facebook profila, Vlada pa je prisotna samo na Twitterju. Evropski parlament in Evropska komisija sta prisotna in precej aktivna na obeh omrežjih. Žal pa se v večini primerov ti kanali uprabljajo za enosmerno komunikacijo, torej spet kot eno izmed komunikacijskih orodij poleg klasičnih medijev in ne kot orodje za izmenjavo mnenj.

Kako bi bilo mogoče z uporabo interneta izboljšati udeležbo na evropskih volitvah in povečati interes ljudi za razpravo o prihodnost EU?

Mislim, da nam internet daje to moč, da lahko v realnem času in stalno spremljamo delovanje naših politikov. Kot tako lahko služi za nadzorovanje in njihovega dela in pozivanja k odgovornosti. Seveda se bo našel kdo, ki bo še vedno trdil, da lahko politiki delajo karkoli hočejo mimo volje državljanov. Te osebe bi jaz vprašal naslednje: Ste že kdaj poskušali napisati konstruktivno kritiko in jo objaviti na spletu? Ste že kdaj pisali svojemu poslancu in ga vprašali, zakaj je o določeni temi glasoval tako, kot je glasoval? Ste nato ta odgovor objavili na spletu in sprožili debato z ostalimi? Mislim, da večina tega še ni storila. Povečanje zanimanja za evropske volitve in EU lahko dosežemo ravno s takšnim ravnanjem. Zahtevajte informacije, bodite angažirani in povejte svoje mnenje! Že sedaj lahko prek interneta spremljamo sprejemanje celotne zakonodaje od začetka do konca, žal pa so ta orodja premalo poznana. Naj omenim samo zakonodajni observatorij Evropskega parlamenta, ki omogoča spremljanje zakonodajnega postopka določene uredbe oz. direktive ter stran VoteWatch, na kateri lahko ugotovite, kako je glasoval kateri izmed poslancev.

Tudi sami ste aktivni, ko gre za vprašanja zavedanja o pomenu politike Evropske unije. Ste eden izmed avtorjev spletnega dnevnika EU360, ki predstavlja dober primer, kako nam lahko internet pomaga pri aktivnem državljanstvu. Kakšno moč ima vsak posameznik v kontekstu rabe spletnih tehnologij v demokratičnem življenju?

Z blogom EU360 smo začeli, ker smo želeli ljudem razložiti, kako deluje EU, ker smo skozi naše vsakdanje izkušnje ugotovili, da ljudje Unijo poznajo premalo oz. se ne zavedajo, kaj lahko EU naredi in česa ne sme. Poleg informiranja pa si želimo, da bi blog postal virtualni prostor, kjer bi se kresala konstruktivna mnenja o EU na podlagi objektivnih dejstev. Internet ponuja posamezniku izjemne možnosti za udejstvovanje v demokratičnem življenju. Vsak izmed nas lahko na spletu brezplačno odpre svoj blog, s pomočjo družbenih omrežij kot so Twitter in Facebook pa poskrbi da svoje ideje lažje dosežejo čim večje število ljudi. In če ta publika doseže kritično maso, lahko ta skupina ljudi doseže tudi, da jih oblast posluša in upošteva.

Kako bi lahko internet koristno uporabili tudi za iskanje rešitev za zmanjševanje brezposelnosti mladih in izboljševanje njihovega socialnega položaja?

Zmanjšanje brezposelnosti mladih je tako kompleksno vprašanje, ki potrebuje predvsem drastično in sistemsko rešitev, ki jo mora najprej najti politika. Internet pa lahko pri tem pomaga kot prostor za izmenjavo in širjenje mnenj ter dobrih praks, iz česar bi lahko črpali ideje za rešitve.

Na katere ovire pri uporabi interneta za vključevanje državljanov v demokratično življenje ste naleteli?

Največja težava je morda predstava o nemoči, ki nas spremlja, če kljub naši aktivnosti ne pride do nikakršne spremembe. Ampak kot vsaka stvar tudi spremembe potrebujejo nekaj časa, da se zgodijo. Tako moramo tudi pri tem vztrajati in nikakor ne vreči puške v koruzo.

Kaj bi želeli sporočiti prebivalcem in državljanom Slovenije in EU glede uporabe interneta pri uveljavljanju njihove državljanske volje?

Naj bodo bolj »pogumni« in naj začnejo glasno izražati svoje mnenje. Ni dovolj, da se s politiko »resno« ukvarjamo samo v času predvolilne kampanje, končamo pa s trenutkom, ko oddamo svoj glas na volišču. S tem, ko oddamo svojo glasovnico, se igra šele začne. Na nas je, da politike opozarjamo na težave, da jim povemo, kar ni prav, in da podamo predloge za izboljšavo. Drugače se ne smemo čuditi, da se nič ne spremeni. Odprite torej svoj blog, pišite in širite svoja razmišljanja na Facebooku, komentirajte novice in bodite aktivni državljani in prispevajte k spremembam. Predvsem pa, nikoli ne odvrzite puške v koruzo. Povezujte se z ostalimi, ki mislijo kot vi, in skupaj širite vaše ideje.

Grega, najlepša hvala za odgovore in veliko aktivnega državljanstva še naprej!

»Največja težava je predstava o nemoči«
Tagged on:             

2 thoughts on “»Največja težava je predstava o nemoči«

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja