{"id":1601,"date":"2014-09-27T18:57:08","date_gmt":"2014-09-27T16:57:08","guid":{"rendered":"http:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/?p=1601"},"modified":"2017-08-18T12:41:49","modified_gmt":"2017-08-18T10:41:49","slug":"socialna-varnosti-mladih-je-pogoj-za-demokraticno-udelezbo-prek-interneta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/2014\/09\/socialna-varnosti-mladih-je-pogoj-za-demokraticno-udelezbo-prek-interneta\/","title":{"rendered":"Socialna varnosti mladih je pogoj za demokrati\u010dno udele\u017ebo prek interneta"},"content":{"rendered":"

Evropska raziskava “Udele\u017eba mladih v demokrati\u010dnem \u017eivljenju” je pokazala, da mladi ljudje niso nezainteresirani oz. apati\u010dni za demokrati\u010dno participacijo v fizi\u010dnem prostoru ali prek interneta temve\u010d imajo ob\u010dutek, da jih politi\u010dni sistem ne poslu\u0161a niti se ne v zadostni meri prilagaja njihovim upanjem in potrebam. Slednje pa se v veliki meri nana\u0161ajo na socialno varnost in zaposlovanje.<\/em><\/span><\/p>\n

<\/p>\n

 
\n1. Uvod<\/a>
\n2. Udele\u017eba mladih s pomo\u010djo interneta in dru\u017ebenih omre\u017eij<\/a>
\n3. Digitalni razkorak in pomanjkanje digitalnih ve\u0161\u010din med mladimi<\/a>
\n4. Dru\u017ebena omre\u017eja so pomembna, vendar ne nadome\u0161\u010dajo fizi\u010dne interakcije<\/a>
\n5. Volilne kampanje na dru\u017ebenih omre\u017ejih in udele\u017eba na (e-)volitvah<\/a>
\n6. Socialna vklju\u010denost mladih in demokrati\u010dna participacija<\/a>
\n <\/p>\n

<\/a>1. Uvod<\/h5>\n

Raziskava “Udele\u017eba mladih v demokrati\u010dnem \u017eivljenju” (Youth Participation in Democratic Life<\/em>), ki je v letu 2012 potekala na vzorcu 7201 mladih s starosti med 15 in 30 let v Avstriji, Finski, Franciji, Mad\u017earski, Poljski, \u0160paniji in v Zdru\u017eenem kraljestvu ka\u017ee, da mladi niso odtujeni v odnosu do politi\u010dnih vsebin in vpra\u0161anj, ampak so nezadovoljni z obstoje\u010dim na\u010dinom delovanja politike in politikov. Mladi ljudje ho\u010dejo sodelovati v politiki, a hkrati pri\u010dakujejo, da se bo le-ta spremenila. Najbolj pogoste oblike politi\u010dne aktivnosti mladih predstavlja podpisovanje peticij, objavljanje komentarjev in stali\u0161\u010d na spletu ter udele\u017eba na javnih protestih. V nadaljevanju so predstavljeni izbrani vidiki raziskave in prakti\u010dni primeri na podro\u010dju krepitve udele\u017ebe mladih v demokrati\u010dnemu \u017eivljenju prek interneta ter s tem povezani izzivi.<\/span><\/p>\n

\n

Vir raziskave:<\/strong> LSE. 2013.<\/em> Youth Participation in Democratic Life. London: LSE Enterprise Limited. Dostopno prek http:\/\/eacea.ec.europa.eu\/youth\/tools\/documents\/lse_study_on_youth_participation_2013.pdf<\/a> (26. september 2014).<\/em><\/span><\/p>\n<\/blockquote>\n

<\/a>2. Udele\u017eba mladih s pomo\u010djo interneta in dru\u017ebenih omre\u017eij<\/h5>\n

Interneta orodja in dru\u017ebeni mediji lahko spodbujajo in okrepijo udele\u017ebo mladih ljudi v demokrati\u010dnih postopkih kot so posvetovanja in politi\u010dne razprave. Pri tem je pomembno, da omogo\u010dajo dialo\u0161ko obliko interakcije, ki temelji na dvosmernih ali celo ve\u010d smernih vzorcih komunikacije. Uporaba spletnih orodij za spodbujanje udele\u017ebe mladih v politi\u010dnem procesu ima tudi pozitivne posledice za odgovorne oblikovalcev politik. Tak\u0161na orodja morajo imeti jasno opredeljen namen, pri\u010dakovan prispevek mladih in zagotovilo, da bodo njihova udele\u017eba imela dejanski u\u010dinek. Ob tem se je potrebni zavedati, da orodja elektronske participacije sama po sebi niso dovolj, \u010de ne prispevajo k oblikovanju ob\u010dutka skupnosti in sodelovanja.<\/span><\/p>\n

\n

Primer 1:<\/strong> \u0160kotski projekt<\/em> Highland Youth Voice (2001-2008) je bil namenjen delu z mladimi pri vzpostavitvi e-demokrati\u010dne spletne strani za delovanje mladinskega parlamenta. Dostopno prek http:\/\/itc.napier.ac.uk\/ITC\/ProjectInfo.asp?ID=9<\/a> (27. september 2014).<\/em><\/span><\/p>\n<\/blockquote>\n

<\/a>3. Digitalni razkorak in pomanjkanje digitalnih ve\u0161\u010din med mladimi<\/h5>\n

Digitalni razkorak je \u0161e vedno prisoten pri izklju\u010denih skupinah mladih iz depriviligiranih okolij v Evropi, ki ne obiskujejo \u0161ole ali nadaljnjega izobra\u017eevanja. Dostop do interneta in dru\u017ebenih omre\u017eij predstavlja manj\u0161i problem za mlade ljudi, ki se izobra\u017eujejo ali usposabljajo. Poleg dostopa, ostaja problem mladih z ni\u017ejo izobrazbo tudi stopnja digitalnih ve\u0161\u010din. Posebej pogost je problem varovanja zasebnosti na spletu, ki ga ve\u010dina mladih ljudi v Evropi ne obvlada. V povezavi z njim se pojavljajo naslednje nevarnost in tveganja pri uporabi dru\u017ebenih omre\u017eij: krepitev obstoje\u010dih mnenj, spletno nadlegovanje, pornografija, nezmo\u017enost ugotavljanja identitete drugih in kontaktiranje s strani tujcev.<\/span><\/p>\n

\n

Primer 2:<\/strong> Evropski projekt<\/em> HUWY (2009-2011) je bil namenjen podpori mladim ljudem pri vplivanju na politike v povezavi z zasebnostjo in varnostjo na internetu. Dostopno prek http:\/\/www.webarchive.org.uk\/wayback\/archive\/20120731094609\/http:\/\/huwy.eu\/uk\/<\/a> (27. september 2014).<\/em><\/span><\/p>\n<\/blockquote>\n

<\/a>4. Dru\u017ebena omre\u017eja so pomembna, vendar ne nadome\u0161\u010dajo fizi\u010dne interakcije<\/h5>\n

Facebook in dru\u017ebena omre\u017eja so pomembna orodja povezovanja, vendar ne nadome\u0161\u010dajo fizi\u010dne interakcije, vklju\u010devanja ali tradicionalnih medijev. Novi mediji in dru\u017ebena omre\u017eja so lahko zelo koristna dodatna orodja za mre\u017eenje in informiranje mladih z vidika individualnega iskanja informacij, preverjanja novic, internetnega komuniciranja med organizacijami in \u010dlani, posredovanja politi\u010dnih sporo\u010dil in podpisovanja peticij ali kontaktiranja politikov in ob\u010dinskih uradnikov. Raziskava zaklju\u010duje, da mladi \u0161e vedno dojemajo klasi\u010dne oblike participacije kot pomembne zato, ker je njihova politi\u010dna izku\u0161nja mo\u010dneje vezana na participacijo v “\u017eivo” kot so glasovanje na volitvah ali protestiranje kot pa na virtualno udele\u017ebo na forumih.<\/span><\/p>\n

\n

Primer 3:<\/strong> Evropski projekt<\/em> OURSPACE (2010-2014) je namenjen spodbujanju razprav o vsakdanjih vpra\u0161anjih med mladimi in \u010dlani evropskega ter nacionalnih parlamentov s pomo\u010djo dru\u017ebenih omre\u017eij in aplikacij spleta 2.0. Dostopno prek http:\/\/www.ep-ourspace.eu\/<\/a> (27. september 2014).<\/em><\/span><\/p>\n<\/blockquote>\n

<\/a>5. Volilne kampanje na dru\u017ebenih omre\u017ejih in udele\u017eba na (e-)volitvah<\/h5>\n

Mladi pri\u010dakujejo, da bodo politiki aktivno uporabljali dru\u017ebena omre\u017eja v volilnih kampanjah in dopu\u0161\u010dajo mo\u017enost e-volitev prek interneta, vendar pa opozarjajo, da lahko pomanjkljiva implementacija prinese negativne u\u010dinke na volilno udele\u017ebo mladih. Dru\u017ebena omre\u017eja bi morala biti uporabljena kot dopolnilo in ne kot nadomestilo za informiranje mladih o na\u010drtovanih spremembah na podro\u010dju politik. Institucionalni in politi\u010dni akterji bi se morali tudi zavedati, da lahko pomanjkljiva raba dru\u017ebenih omre\u017eij pri nagovarjanju mladih prinese nasprotujo\u010de si rezultate. Ve\u010dina mladih ljudi pri\u010dakuje aktivnej\u0161o vlogo politikov na dru\u017ebenih omre\u017ejih, ki pa zaradi napa\u010dnega pristopa pogosto rezultira v negativnej\u0161i percepciji politikov in pove\u010danemu ob\u010dutku razkoraka med politi\u010dnimi elitami in mladimi. Podobno velja za e-volitve prek interneta, ki jih je prav tako potrebno razumeti kot dopolnilo obstoje\u010demu sistemu papirnate oddaje glasu. Vztrajanje izklju\u010dno na elektronski oddaji glasu lahko zmanj\u0161a udele\u017ebo mladih in okrepi negativen odnos do glasovanja \/ volitev ter vzpostavlja ob\u010dutek, da je pomen dr\u017eavljanov v politiki zmanj\u0161an zaradi individualizacije volilne odlo\u010ditve. Volitve prek interneta lahko olaj\u0161ajo oddajo glasu, vendar pa v psiholo\u0161kem smislu za mlade nimajo enakega simbolnega pomena kot udele\u017eba na voli\u0161\u010du in ne prina\u0161a ob\u010dutenja volilnega vzdu\u0161ja. Mladi povezujejo ritual osebne oddaje glasu na voli\u0161\u010du z bistvom demokracije, ki je med mladimi zelo cenjena vrednota, zato bi ga morali v Evropi ohraniti. Rezultati raziskave zaklju\u010dujejo, da so mladi v veliki meri naklonjeni \u0161ir\u0161i uporabi (spletnih) aplikacij za volilni nasvet.<\/span><\/p>\n

\n

Primer 4:<\/strong> Spletna aplikacija za volilni nasvet<\/em> EU in jaz na evropskih volitvah 2014. Dostopno prek http:\/\/euandi.eu\/showHome.html?countryId=25&lang=si<\/a> (27. september 2014).<\/em><\/span><\/p>\n<\/blockquote>\n

<\/a>6. Socialna vklju\u010denost mladih in demokrati\u010dna participacija<\/h5>\n

Izklju\u010denost z vidika nezaposlenosti, nizke izobrazbe, pomanjkanja primerne usposobljenosti in tveganja rev\u0161\u010dine so neposredno povezane z udele\u017ebo v demokrati\u010dnem \u017eivljenju. Za mlade ljudi iz ranljivih skupin v Evropi se je tveganje izklju\u010denosti iz demokrati\u010dnega \u017eivljenja pove\u010dalo v zadnjih petih letih zaradi z kriznih var\u010devalnimi ukrepov nacionalni vlad. Revni mladi v pogosteje soo\u010dajo z ovirami pri prostovoljskih aktivnosti, podpisovanju spletnih peticij, aktivnostih v politi\u010dnih strankah, udele\u017ebi na volitvah in sodelovanju v civilno-dru\u017ebenih akcijah. Pod drugi strani je vse bolj pogosto izkori\u0161\u010danje proste delovne sile visoko izobra\u017eenih mladih ljudi s strani organizacij, podjetij in industrije v obliki premalo pla\u010danega dela in nezavarovanih ali brezpla\u010dnih \u201eusposabljanj\u201c ter praks, ki spodkopavajo vero v demokrati\u010dno enakost in delavsko zakonodajo, ki dopu\u0161\u010da slab\u0161e pla\u010dilo za delo mladih ter jim tako sporo\u010da, da dru\u017eba ne ceni njihove udele\u017ebe na delovnem mestu, v dru\u017ebi in v demokrati\u010dnemu \u017eivljenju. Prav tako se dogaja, da so mladi ljudje, ki se ne strinjajo z odlo\u010ditvami vlade ali oblasti v mestih, \u0161olah, na fakulteta in na pode\u017eelju, vse pogosteje ignorirani ali celo kaznovani. Navkljub ustavnim zagotovilom o svobodi izra\u017eanja politi\u010dnih mnenj v ve\u010dini evropskih demokracij, veliko mladih ljudi, ki sodelujejo v kreativnih protestih proti oblastem, niso obravnavani kot enakovredni udele\u017eenci v demokrati\u010dnem \u017eivljenju v njihovi dr\u017eavi.<\/span><\/p>\n

\n

Primer 5:<\/strong> Gibanje <\/em>“Demokracija Zdaj” (Democracia Real Ya), ki se je razvilo o mno\u017ei\u010dnih protestov mladih v \u0160paniji proti brezposelnosti in var\u010devalnim ukrepom. Dostopno prek http:\/\/international.democraciarealya.es\/<\/a> (27. september 2014).<\/em><\/span><\/p>\n<\/blockquote>\n

 <\/p>\n

mag. Simon Delakorda
\nIn\u0161titut za elektronsko participacijo (INePA)<\/a><\/span><\/em><\/p>\n

Prilagojen prevod raziskave “Youth Participation in Democratic Life” in izbor primerov sta bila narejena v okviru projekta Z e-participacijo do vklju\u010dujo\u010de Evrope, ki je sofinanciran s strani Urada Vlade RS za komuniciranje www.evropa.gov.si<\/a> in ne predstavljata uradnih stali\u0161\u010d Vlade Republike Slovenije.<\/span><\/em><\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Evropska raziskava “Udele\u017eba mladih v demokrati\u010dnem \u017eivljenju” je pokazala, da mladi ljudje niso nezainteresirani oz. apati\u010dni za demokrati\u010dno participacijo v fizi\u010dnem prostoru ali prek interneta temve\u010d imajo ob\u010dutek, da jih politi\u010dni sistem ne poslu\u0161a niti se ne v zadostni meri<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1604,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[94,93,19,79,63,33,25,16,17,98,10,31,14,85,86,96,97,69,95,99,89,100,87,91,90,92,88],"class_list":["post-1601","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-analize","tag-digitalne-vescine","tag-digitalni-razkorak","tag-druzbena-omrezja","tag-e-demokracija","tag-e-participacija","tag-e-volitve","tag-elektronska-demokracija","tag-elektronska-participacija","tag-elektronske-volitve","tag-eu","tag-evropska-unija","tag-internet","tag-komunikacijska-orodja","tag-mladi","tag-mladina","tag-mladinska-politika","tag-politicni-sistem","tag-primeri","tag-priporocila","tag-projekti","tag-socialna-enakost","tag-socialna-izkljucenost","tag-socialna-varnost","tag-splet-2-0","tag-svetovni-splet","tag-udelezba","tag-zaposlovanje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1601","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1601"}],"version-history":[{"count":44,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1601\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1820,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1601\/revisions\/1820"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1604"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1601"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1601"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1601"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}