{"id":1077,"date":"2014-09-30T17:21:31","date_gmt":"2014-09-30T15:21:31","guid":{"rendered":"http:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/?p=1077"},"modified":"2014-10-31T18:55:11","modified_gmt":"2014-10-31T17:55:11","slug":"od-tehnologij-pricakujemo-nemogoce","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/2014\/09\/od-tehnologij-pricakujemo-nemogoce\/","title":{"rendered":"“Od tehnologij pri\u010dakujemo nemogo\u010de”"},"content":{"rendered":"

\"DSC05343\"<\/a><\/p>\n

<\/a>Dr. Polona Pi\u010dman \u0160tefan\u010di\u010d<\/a> je direktorica Raziskovalnega centra dru\u017ebe Rea IT. Med drugim je avtorica dveh knjig \u2013 E-demokracija in Preludij demokracije: civilna dru\u017eba in svoboda javnega komuniciranja, pa tudi ve\u010dih razprav s podro\u010dja civilne dru\u017ebe, lobiranja in e-uprave.<\/span><\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

<\/p>\n

Zakaj ste se znanstveno posvetili vpra\u0161anju pravnih vidikov demokrati\u010dne nadgradnje delovanja obstoje\u010dih oblastnih struktur s pomo\u010djo informacijsko-komunikacijskih tehnologij?<\/strong><\/span><\/p>\n

Strokovno je eden izmed najve\u010djih privilegijev, da lahko \u010dlovek sodeluje pri oblikovanju ne\u010desa novega. Za pravnike, ki smo \u017ee pregovorno po naravi \u017elahtno konzervativni, so v tem smislu tehnologije s svojih bliskovitim napredkom \u0161e posebej vznemirljiv izziv. Pravo namre\u010d praviloma predvsem sledi spremembam v dru\u017ebi, tu pa tehnologije preprosto terjajo, da se njihovo delovanje v \u010dim ve\u010dji meri predvidi in za\u010drta \u017ee v naprej ter s tem dru\u017ebi omogo\u010di pravna varnost in predvidljivost ne glede na hitro spreminjajo\u010de se okolje. \u010ce k temu dodamo \u0161e razmislek o njihovih participativnih potencialih in prilo\u017enostih, ki jih tehnologije prvi\u010d v zgodovini \u010dlove\u0161tva nudijo novih modelom (so)delovanja posameznika v dru\u017ebi, je jasno, da se je tak\u0161nemu strokovnemu izzivu te\u017eko upreti.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

V va\u0161i knjigi z naslovom E-demokracija<\/a> poudarjate nujnost ustrezne normativne ureditve razmerij med civilno dru\u017ebo, politi\u010dnim sistemom in tehnologijo. Kako lahko pravo pripomore k uresni\u010devanju demokrati\u010dnih potencialov, ki jih prina\u0161a tehnologija interneta?<\/strong><\/span><\/p>\n

Pravo tu nastopa predvsem z zagotavljanjem dveh funkcij, in sicer pravne varnosti in pravne predvidljivosti. Obe nalogi sta bistvenega pomena za delovanje vsakega sistema. \u010ce naj namre\u010d sistem upravi\u010di pri\u010dakovanja civilno aktivnega dr\u017eavljana, je vzpostavitev jasnih pravil igre njegova prva naloga: pravo je tisto, ki mora vsem dele\u017enikom zagotoviti predvidljive mo\u017enosti njihove vklju\u010ditve, hkrati pa mora predvideti tudi u\u010dinke oziroma posledice tak\u0161nega (so)delovanja. \u010ce poenostavim: \u010de se dr\u017eavljan odlo\u010di aktivno vklju\u010diti v odlo\u010devalske procese, mu je potrebno ponuditi okolje, kjer bo na\u010din njegove vklju\u010ditve ne le omogo\u010den v smislu tehnolo\u0161ke podprtosti, pa\u010d pa tudi zagotovljen in legitimno ponderiran kot del odlo\u010devalskega procesa. In prav to je kriti\u010dna naloga prava: omogo\u010diti in zagotoviti okolje za optimalen razvoj civilno aktivne dr\u017eavljanske dr\u017ee, ki jo vsaj na deklarativni ravni praviloma postavljajo za vzgled vsi razviti sistemi. \u010ce pravo ne opravi te svoje naloge, se participativni potenciali e-orodij lahko kaj hitro sprevr\u017eejo v svoje nasprotje.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Slovenija je na mednarodnem indeksu e-participacije<\/a> Zdru\u017eenih narodov uvr\u0161\u010dena na 82. mesto. Zakaj e-participacija na dr\u017eavni in lokalni ravni navkljub deklaratorni politi\u010dni pripravljenosti v Sloveniji \u0161e ni za\u017eivela?<\/strong><\/span><\/p>\n

Razlogi so ve\u010ddimenzionalni in ve\u010dplasti. Kot pravnica ocenjujem, da razloge za skromen zagon e-participacije v na\u0161em okolju ne bi bilo upravi\u010deno iskati zgolj v morebitnemu umanjku ustreznih pravnih podlag; primerjalnopravno smo tu povsem v koraku z drugimi evropskimi dr\u017eavami. Podobne zaklju\u010dke bi bilo mogo\u010de podati tudi glede kriti\u010dnih vpra\u0161anj, ki si jih pravniki obi\u010dajno zastavljamo v zvezi z e-demokracijo, torej glede vpra\u0161anj zavezanosti vlad k obravnavi rezultatov e-participacije in njihova realna odzivnost na e-participacijo dr\u017eavljanov pri odlo\u010danju. Tudi tu primerjalnopravno ne zaostajamo. Po mojem mnenju se dileme, ki botrujejo relativno skromnemu zagonu e-orodij pri nas, odpirajo predvsem na vsebinskih podro\u010djih. Naj bo \u0161e tako nepopularno, dejstvo je, da je za pravno normiranje e-demokrati\u010dnega delovanja potem, ko so osnovna podro\u010dja, kot so dostopnosti do informacij, e-komunikacija ipd. urejena, bistveno najti predvsem odgovor na vpra\u0161anje, kako participativno ovrednotiti stali\u0161\u010da – \u0161e zlasti, \u010de so ta, kot je pokazala praksa, rezultat le omejeno civilno aktivnega dr\u017eavljanstva. Ko govorimo o e-participaciji, si namre\u010d radi vzneseno predstavljamo aktivnega posameznika, ki se za posredovanje svojih stali\u0161\u010d u\u010dinkovito poslu\u017euje e-orodij – a to je le ideal, ki ga prakti\u010dne izku\u0161nje niso potrdile. Ve\u010dina e-orodij se je, vsaj v evropskem kontekstu, izkazala v prete\u017eni meri predvsem kot kanal za uveljavljanje organiziranih interesov. V tem smislu seveda ne gre zmanj\u0161evati participativnega prispevka e-orodij pri zbiranju legitimnih reprezentativnih interesov, je pa vendarle bistvenega pomena, da se upremo zanesenja\u0161ki razlagi e-participacije kot sredstva aktivizacije dr\u017eavljanske vloge posameznika. Podobno se mi tudi na lokalni ravni razloge za skromnej\u0161i domet e-participacije prej kot v (ne)zadostni normativni ureditvi e-demokracije zdi smotrneje iskati v specifi\u010dnosti na\u0161e lokalne samoupravne ureditve. Razumljivo je za slednjo seveda velik del odgovornosti upravi\u010deno pripisati prav specifi\u010dnemu pravnemu redu, a dejstvo je, da je nezanemarljiv del tega pogojen predvsem zgodovinsko. V na\u0161em okolju \u0161tevilnost ob\u010din botruje lokalni razdrobljenosti in majhnosti samoupravnih enot, kar v smislu neposredne demokrati\u010dne udele\u017ebe ne predstavlja ve\u010dje ovire za sodelovanje, tako tudi za participacijo. Izjema so morda le ve\u010dje mestne ob\u010dine.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Ali imamo v Sloveniji ustrezne prave podlage za uvedbo u\u010dinkovitih in dr\u017eavljanom prijaznih orodij e-demokracije v postopkih priprave predpisov ter pri oblikovanju in sprejemanju politi\u010dnih odlo\u010ditev?<\/strong><\/span><\/p>\n

Prve pravne podlage so se oblikovale podro\u010dno \u017ee pred desetletjem; tu je, vsaj v normativnem smislu, podro\u010dje varstva okolja oralo ledino pri zagotavljanju pravice javnosti do sodelovanja v odlo\u010devalskih procesih. Posredno in postopoma so se e-orodja prebijala tudi na druga podro\u010dja in \u010deprav nismo izbrali najbolj radikalnih normativnih prijemov, ki bi deklarativno zavezovali odlo\u010devalce k implementaciji participativnih prispevkov, kot je to npr. storila Mad\u017earska, ocenjujem, da imamo povsem ustrezno pravno podlago za uporabo orodij e-demokracije v sprejemanju oblastnih odlo\u010ditev in interaktivnem oblikovanju javnih politik. Drugo vpra\u0161anje je, v kolik\u0161ni meri smo uspeli preslikati potenciale v dejansko delujo\u010de participativno okolje. A to je prej kot pravno predvsem vpra\u0161anje razvoja civilnega duha. Pravo pa\u010d ni vsemogo\u010dno.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Ste \u010dlanica mednarodne delovne skupine za podro\u010dje e-posvetovanja in oblikovanje javnih politik. Kako ocenjujete u\u010dinke javnih spletnih posvetovanj Va\u0161 glas v Evropi<\/a>, ki jih izvaja Evropska komisija, ter portala slovenske vlade Predlagam vladi na krepitev soudele\u017ebe javnosti v odlo\u010devalskih procesih in sprejemanje bolj\u0161e zakonodaje\/predpisov?<\/strong><\/span><\/p>\n

Kot re\u010deno, raziskave na ravni Evropske unije so pokazale, da so omenjena orodja lahko u\u010dinkovita pri zbiranju reprezentativnih interesov, ki so nedvomno izjemnega pomena pri oblikovanju javnih politik, medtem ko njihov domet z vidika aktivizacije dr\u017eavljana kot posameznika ostaja relativno skromen. Podobno bi bilo mogo\u010de oceniti tudi vidik participativnega doprinosa: v prvi vrsti se tovrstna orodja potrjujejo predvsem kot alternativna sredstva komunikacije, medtem ko je njihov deliberativni doprinos znatno skromnej\u0161i.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Menite, da je obstoje\u010da uporaba interneta in spletnih dru\u017ebenih omre\u017eij s strani institucij Evropske unije s ciljem izbolj\u0161evanja udele\u017ebe na evropskih volitvah in pove\u010devanja interesa ljudi za razpravo o prihodnosti Evrope dru\u017ebeno ustrezna?<\/strong><\/span><\/p>\n

Omenjeno podro\u010dje lahko kompetentno ocenjujem zgolj s sociolo\u0161kopravnega vidika. V tem okviru so pretekle izku\u0161nje pokazale, da je ena izmed bistvenih (ponavljajo\u010dih) napak predvsem v tem, da od tehnologij pri\u010dakujemo nemogo\u010de. Zgolj sam obstoj tehnologij ni zadostni vzvod (ali porok!) za spremembo vedenj in ravnanj ljudi. Ameri\u0161ki kolegi se radi po\u0161alijo, da je dele\u017eni\u0161ki interes garantiran le pri dveh vpra\u0161anjih: kaj se godi na mojem vrtu in kaj se godi v sosedovi spalnici. Pri\u010dakovanje, da bo zgolj mo\u017enost sodelovanja upravi\u010dila ve\u010dji anga\u017ema na \u0161ir\u0161em podro\u010dju dru\u017ebenega upravljanja, je prete\u017eno zanesenja\u0161ki; dru\u017ebena kompleksnost sodobnih dru\u017eb je preprosto prevelika. Nomotehni\u010dno pa tu ni ovir.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

V svojih raziskavah se posve\u010date tudi civilni dru\u017ebi. Kako vidite vlogo nevladnih organizacij pri krepitvi participativne demokracije v Sloveniji s pomo\u010djo e-orodij?<\/strong><\/span><\/p>\n

Vpra\u0161anja demokrati\u010dne krepitve skozi spreminjanje ustaljenih vzorcev medigre med civilno dru\u017ebo, pravno dr\u017eavo in delovanjem kompleksne dru\u017ebene ureditve, je vedno aktualno. Nevladne organizacije so bile ene izmed prvih, ki so se uspe\u0161no poslu\u017eile participativnih prilo\u017enosti novih tehnologij. Drugo pa je vloga nevladnih organizacij pri negovanju in razvoju participativnega duha. Sama njihov doprinos vidim predvsem posredno \u2013 skozi krepitev dejanske uporabe e-orodij v notranjem delovanju teh organizacij. Ne gre spregledati, da so nevladnim organizacijam prav raz\u0161irjene komunikacijske mo\u017enosti dale nov zalet, kar je posredno vodilo tudi h krepitvi civilne sfere. In prav tu se mi zdi, da je v demokrati\u010dnem smislu, pa \u010detudi ne neposredno z vidika krepitve participativne demokracije, njihov doprinos bistvenega pomena.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

V osnutku koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi RS za mandatno obdobje 2014-2018 je predvidena tudi vzpostavitev mo\u017enosti elektronskega glasovanja (e-volitve)<\/a>. Imate ob\u010dutek, da je strah pred tehni\u010dnimi tveganji v delu strokovne in politi\u010dne javnosti \u017ee prisoten do te mere, da bodo tudi prihodnji poizkusi sprejemanja zakonskih podlag za uvedbo internetnih volitev neuspe\u0161ni?<\/strong><\/span><\/p>\n

O mo\u017enosti izvedbe e-volitev se v slovenski strokovni javnosti usmerjeno razpravlja \u017ee vsaj desetletje. \u017de 2004 je bila opravljena temeljita \u0161tudija izvedljivosti e-volitev in od takrat dalje se zdaj bolj, zdaj manj intenzivno vedno znova odpirajo vpra\u0161anja tehni\u010dnih tveganj, pa tudi strahovi o morebitni nelegitimnosti tak\u0161ne izvedbe volitev. Nedvomno je dejstvo, da so volitve lahko legitimne le pod pogojem, da je sistem jasen, predvidljiv, varen in transparenten. A naj odgovorim pragmati\u010dno: ve\u010dina nas uporablja e-ban\u010dni\u0161tvo, \u010deprav so riziki vsaj s tehni\u010dne plati podobni. \u010ce torej tehnologiji zaupamo s svojim denarjem, je ugovor, da na e-volitve nismo pripravljeni iz razloga nezaupanja sistemu e-oddaje volilnega glasu, na precej trhlih tleh. Tudi z vidika zakonodaje tu ne bomo orali ledine, saj gre za sistem, ki je v razvitem svetu uveljavljen \u017ee ve\u010d let. Osebno se mi tako zdijo tehtnej\u0161i predvsem razmisleki o stro\u0161kovni upravi\u010denosti uvedbe e-volitev. Vzpostavitev mo\u017enosti e-volitev je bila vedno predvidena le kot dodatna, torej alternativna mo\u017enost oddaje volilnega glasu, to pa seveda pomeni, da ohranjamo ves obstoje\u010di volilni aparat, ki (kar ni nepomembno!) dobro deluje, hkrati pa investiramo v izgradnjo dodatnih mo\u017enosti. Najbr\u017e bi bilo tu smotrno stopiti korak nazaj in namesto s hitenjem k tehnolo\u0161kim nadgradnjam najprej razmisliti o smotrnosti slednjih.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Kaj bi \u017eeleli sporo\u010diti prebivalcem in dr\u017eavljanom Slovenije in EU glede uporabe interneta pri uveljavljanju njihove dr\u017eavljanske volje?<\/strong><\/span><\/p>\n

V kolikor se imamo dr\u017eavljani voljo aktivno vklju\u010diti v procese sprejemanja politik, ni pravnih razlogov, ki bi nas utemeljeno odvra\u010dali od tovrstnega anga\u017emaja. Tehnologija nam omogo\u010da relativno enostaven dostop do odlo\u010devalskih procesov \u2013 stvar na\u0161e pripravljenosti pa je, ali se bomo v te tudi vklju\u010dili. Seveda je tudi pravica nevklju\u010devanja na\u0161a dr\u017eavljanska pravica, a hkrati ne gre pozabiti, da pravo slu\u017ei budnim, ne spe\u010dim. Vigilantibus non dormientibus jura subveniunt \u0161e vedno velja, pa \u010de nam je to v\u0161e\u010d ali ne.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Dr. Polona Pi\u010dman \u0160tefan\u010di\u010d, hvala za sodelovanje v intervjuju.<\/strong><\/span><\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dr. Polona Pi\u010dman \u0160tefan\u010di\u010d je direktorica Raziskovalnega centra dru\u017ebe Rea IT. Med drugim je avtorica dveh knjig \u2013 E-demokracija in Preludij demokracije: civilna dru\u017eba in svoboda javnega komuniciranja, pa tudi ve\u010dih razprav s podro\u010dja civilne dru\u017ebe, lobiranja in e-uprave.<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1080,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[41,38,20,79,63,33,25,16,10,32,27,80,83,78,65,82,77,75,81,18,36,76],"class_list":["post-1077","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervjuji","tag-aktivno-drzavljanstvo","tag-civilna-druzba","tag-drzavljani","tag-e-demokracija","tag-e-participacija","tag-e-volitve","tag-elektronska-demokracija","tag-elektronska-participacija","tag-evropska-unija","tag-institucije","tag-intervju","tag-javne-politike","tag-nevladne-organizacije","tag-odlocevalski-procesi","tag-participativna-demokracija","tag-pravna-drzava","tag-pravne-podlage","tag-pravo","tag-predstavniska-demokracija","tag-slovenija","tag-tehnologija","tag-zakonodaja"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1077","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1077"}],"version-history":[{"count":17,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1077\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1161,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1077\/revisions\/1161"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1080"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1077"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1077"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1077"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}