{"id":1013,"date":"2014-09-22T07:38:05","date_gmt":"2014-09-22T05:38:05","guid":{"rendered":"http:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/?p=1013"},"modified":"2014-09-22T17:26:27","modified_gmt":"2014-09-22T15:26:27","slug":"apatija-glede-zadev-javnega-pomena-je-v-interesu-tistih-ki-hocejo-da-stvari-ostanejo-kakrsne-so","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/2014\/09\/apatija-glede-zadev-javnega-pomena-je-v-interesu-tistih-ki-hocejo-da-stvari-ostanejo-kakrsne-so\/","title":{"rendered":"“Apatija glede zadev javnega pomena je v interesu tistih, ki ho\u010dejo, da stvari ostanejo, kakr\u0161ne so”"},"content":{"rendered":"

\"IMG_0043sm\"<\/a><\/p>\n

<\/a>Dr. Jernej A. Prodnik<\/a> je postdoktorski raziskovalec In\u0161tituta za komunikacijske \u0161tudije in novinarstvo na Fakulteti za dru\u017ebene vede, Karlova univerza v Pragi in raziskovalec na Fakulteti za dru\u017ebene vede v Ljubljani. Delo posve\u010da kritiki politi\u010dne ekonomije in \u0161ir\u0161emu dru\u017ebenemu kontekstu tehnolo\u0161kih sprememb ter demokrati\u010dnih potencialov, ki jih prina\u0161ajo nove tehnologije in digitalno okolje.<\/span><\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

<\/p>\n

Zakaj je politi\u010dna ekonomija komuniciranja pomembna za razumevanje vzpona informacijske dru\u017ebe?<\/strong><\/span><\/p>\n

Ta raziskovalna tradicija je pomembna zaradi ontolo\u0161kih, epistemolo\u0161kih pa tudi teoretskih izhodi\u0161\u010d. Izhaja iz kriti\u010dne teorije<\/a> in zgodovinskega pristopa. Informacijska dru\u017eba<\/a> se je namre\u010d razvila iz neke \u017ee obstoje\u010de dru\u017ebe in je ni mogo\u010de preu\u010devati izven tega konteksta. Pristop gleda tudi na dru\u017ebo kot celoto. \u010ceprav se politi\u010dna ekonomija<\/a> komuniciranja ukvarja specifi\u010dno z mediji, komunikacijskimi sistemi, informacijami in tako dalje, izhaja iz dru\u017ebene celote in te tematike ume\u0161\u010da vanjo. Ob tem pa je pristop kriti\u010den do obstoje\u010dih neenakosti in ima vsaj implicitne normativne predpostavke, kako naj bi izgledala bolj\u0161a dru\u017eba. Izhaja namre\u010d iz tega, da je obstoje\u010da dru\u017eba razredna, hierarhi\u010dna in neenaka ter ho\u010de poiskati bolj\u0161o dru\u017ebo. Na informacijsko dru\u017ebo ima ta pristop torej zelo specifi\u010den pogled: na primer pri prou\u010devanju razvoja interneta in informacijske dru\u017ebe ni pomemben posamezni izumitelj, temve\u010d strukturni kontekst in tisti akterji, ki jim je bilo v interesu, da se je dru\u017eba razvijala v neko smer.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

V doktorski disertaciji med drugimi izpostavljate ekspanzijo poblagovljanja interneta in njegovih uporabnikov. Katere so klju\u010dne posledice komercializacije digitalnega prostora na delovanje politi\u010dne demokracije?<\/strong><\/span><\/p>\n

Ekspanzija poblagovljenja<\/a> predstavlja \u0161iritev kapitalisti\u010dnega trga na vse aspekte dru\u017ebe. Ko govorimo o demokraciji, to pomeni, da v neke prostore, ki naj bi bili prostori participacije, enakosti \u2013 vsaj formalne, \u010de \u017ee ne substantivne enakosti \u2013 vstopa trg. \u010ce vstopajo v javno sfero izklju\u010dno komercialni motivi, to pomeni, da imajo tisti, ki so v dru\u017ebi mo\u010dnej\u0161i, tudi v njej ve\u010d vpliva. To pomeni, da posameznik, skupine ljudi ali neka dru\u017ebena gibanja v teh prostorih ali \u0161ir\u0161e v dru\u017ebi nimajo dovolj velikega vpliva na to, v kak\u0161ni dru\u017ebi naj \u017eivimo. To tudi pomeni, da nimajo dostopa in nadzora nad sredstvi mno\u017ei\u010dnega komuniciranja, informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, spletnimi platformami. Facebook je na primer korporacija, ki je s svojo komercialno vlogo prevzela ve\u010dji del svetovnega spleta, na njeno delovanje pa imamo relativno malo vpliva. Zelo te\u017eko ali skoraj nemogo\u010de je danes vzpostaviti neko podobno platformo, ki bi bila nekomercialna.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Ali se “pronicajo\u010de poblagovljanje” v praksi ka\u017ee tudi skozi fiktivno udejstvovanje prek spleta, ki ne prina\u0161a dejanskih demokrati\u010dnih u\u010dinkov oz. sprememb (npr. kliktivizem e-peticij, v\u0161e\u010dkanje dru\u017ebenih omre\u017eij)?<\/strong><\/span><\/p>\n

Mislim, da ravno obratno. Vsi kliki in v\u0161e\u010dkanje povzro\u010dajo tudi poblagovljanje dru\u017ebenih odnosov. Vsa na\u0161a ob\u010dutja, odnose in komunikacijo se lahko pretvori v blago, ki ga nato korporacije, kot je Facebook, prodajajo naprej ogla\u0161evalcem. Je pa tukaj \u0161ir\u0161i dru\u017ebeni kontekst, ki nakazuje, da se na teh platformah pogosto vzpostavljajo tudi precej povr\u0161inski odnosi.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

V va\u0161ih raziskavah se ukvarjate z razli\u010dnimi pristranostmi interneta, med katere sodi tudi upravljavski mehanizmi avtoritete. Kako v tem kontekstu ocenjujete delovanje in u\u010dinke spletnega portala slovenske vlade Predlagam vladi na krepitev soudele\u017ebe javnosti pri sprejemanje bolj\u0161e zakonodaje\/predpisov?<\/strong><\/span><\/p>\n

Portal Predlagam vladi<\/a> je na idejni ravni dobra stvar, smiselno je ume\u0161\u010den na predzakonodajno pozicijo med javno sfero in politi\u010dnim sistemom, a se poka\u017eejo te\u017eave na razli\u010dnih ravneh izvedbe. Na primer na proceduralni ravni, ko potekajo debate, ker zanje ni na voljo dovolj \u010dasa, sama forma portala pa je omejujo\u010da. Za razliko od nekih komercialnih platform omogo\u010da formalno enakost, a se tukaj vzpostavljajo drugi mehanizmi avtoritete \u2013 kdo ureja ter moderira spletno stran, kdo ve\u010dkrat poda mnenje, kdo je bolj usposobljen za podajanje relevantnih mnenj in podobno. Pri tem portalu urejanja v bistvu skoraj ni, moderator bi moral narediti ve\u010d, da bi dr\u017eavljane opolnomo\u010dil. Dr\u017eavljanom je treba razlo\u017eiti, kako bi sploh lahko koristno prispevali k nastajanju zakonodaje. Kako naj dr\u017eavljani sploh vedo, na kak\u0161en na\u010din lahko pomagajo? \u0160ir\u0161i problem pa je v tem, da vlada o\u010ditno sploh ne ve, kaj ima v mislih s tem portalom. Obstaja \u017ee vrsto let, a nimamo nobenih konkretnih u\u010dinkov. Ministrstvo na predloge odgovarja zelo uniformirano in birokratsko, \u010de\u0161 da se ne\u010desa ne da narediti, da je nekaj \u017ee v obravnavi, da je na neki drugi to\u010dki \u017ee bilo zavrnjeno itd. Gre za orodje, ki je na voljo ljudem, \u010de\u0161 da njihovo mnenje \u0161teje, a odgovori dr\u017eave sporo\u010dajo ravno nasprotno in v\u010dasih pomenijo \u017ee skoraj nor\u010devanje iz dr\u017eavljanov. Mogo\u010de je bolje, da nekaj ni na voljo, kot pa da se ustvari iluzija o mo\u017enostih participacije, ker je nato razo\u010daranje \u0161e bistveno ve\u010dje, v smislu: “Evo, potrudil sem se, ampak itak nima nobenega u\u010dinka.” Menim tudi, da bi moralo biti upravljanje portala prepu\u0161\u010deno nekomu drugemu, npr. civilni dru\u017ebi, \u010de bi s portalom seveda mislili resno.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Kriti\u010dna komunikologija opozarja, da so nove informacijske in komunikacijske tehnologije predvsem v slu\u017ebi kapitala. Kljub temu jih ob\u010dasno uspejo subvertirati in za lastno delovanje uporabiti politi\u010dna gibanja. Katere so po va\u0161em mnenju uspe\u0161ne prakse politi\u010dnih rab interneta pri spreminjanju obstoje\u010de dru\u017ebene ureditve?<\/strong><\/span><\/p>\n

Zdi se mi, da je ve\u010dina gibanj dobro pograbila ta orodja. Na kak\u0161ne na\u010dine jih Facebook potem isto\u010dasno izkori\u0161\u010da, je sicer drugo vpra\u0161anje. Kljub vsemu se mi zdi raba teh orodij pri gibanjih pozitivna in uspejo dose\u010di neke spremembe. Prav tako se mi zdijo kot alternativne iniciative zelo pomembni forumi za dr\u017eavljansko participacijo (npr. Dr\u017eavljanski forum<\/a>) in platforme (npr. Danes je nov dan<\/a>).<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Nova svetovna informacijska in komunikacijska ureditev poziva k demokratizaciji komunikacij. Kak\u0161na bi morala biti vloga in mesto e-participacije kot procesa v novi dru\u017ebeni ureditvi?<\/strong><\/span><\/p>\n

Pobuda za novo svetovno informacijsko in komunikacijsko ureditev je bila v bistvu zares aktualna v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko je tudi geopoliti\u010den kontekst omogo\u010dal alternativno razmi\u0161ljanje o komunikacijah in komunikacijskih sistemih. Na prakti\u010dni ravni kljub temu kontekstu iniciativa ni imela prav veliko vpliva. So pa bile krepitev demokracije, vpliv javnosti in neposrednej\u0161e mo\u017enosti participacije pri odlo\u010danju zelo pomemben sestavni del njenih zahtev. Te ideje je preprosto prenesti v novej\u0161i kontekst: e-participacija bi morala biti omogo\u010dena ne le v sferi politike, ampak tudi pri vplivu na komunikacijske sisteme, ki jih mno\u017ei\u010dno uporabljamo. Pripu\u0161\u010deni bi morali biti k njihovemu upravljanju in imeti besedo, na kak\u0161en na\u010din se razvijajo in kako delujejo. So pa tak\u0161ne zahteve precej nerealne, \u0161e najbli\u017eje je na internetu temu najbr\u017e Wikipedia, kot nekomercialna platforma, ki ni podrejena izklju\u010dno motivu dobi\u010dkonosnosti.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Kaj bi \u017eeleli sporo\u010diti prebivalcem in dr\u017eavljanom Slovenije in EU glede uporabe interneta pri uveljavljanju njihove dr\u017eavljanske volje?<\/strong><\/span><\/p>\n

Ne glede na vse mislim, da je klju\u010dno, da smo kot dr\u017eavljani informirani in da poizku\u0161amo vplivati na politi\u010dne odlo\u010ditve \u2013 tako z uporabo interneta kot na druge na\u010dine. Zavedati se moramo, da je apatija glede zadev javnega pomena v interesu tistih, ki ho\u010dejo, da stvari ostanejo, kakr\u0161ne so. Svojo voljo lahko uveljavljamo na razli\u010dnih ravneh in ne samo na neki nacionalni ravni. Ni zanemarljivo, \u010de od lokalnih oblastnikov na primer zahtevamo, da nas prek spleta kakovostno obve\u0161\u010dajo, kaj se dogaja v na\u0161em okolju in zakaj se sprejemajo neke odlo\u010ditve, ob tem pa si poizku\u0161amo izboriti, da vsaj del odlo\u010ditev prepustijo vsem, ki jih zadevajo. Internet je idealno orodje za nekaj tak\u0161nega. Bodite bolj informirani in bolj anga\u017eirani, a ne samo na najbolj popularnih platformah.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Dr. Jernej A. Prodnik, hvala za sodelovanje v intervjuju.<\/strong><\/span><\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dr. Jernej A. Prodnik je postdoktorski raziskovalec In\u0161tituta za komunikacijske \u0161tudije in novinarstvo na Fakulteti za dru\u017ebene vede, Karlova univerza v Pragi in raziskovalec na Fakulteti za dru\u017ebene vede v Ljubljani. Delo posve\u010da kritiki politi\u010dne ekonomije in \u0161ir\u0161emu dru\u017ebenemu kontekstu<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1016,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[38,28,19,42,31,48,70,39,71,29,74,73,72],"class_list":["post-1013","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervjuji","tag-civilna-druzba","tag-demokracija","tag-druzbena-omrezja","tag-informacijska-druzba","tag-internet","tag-javnost","tag-jernej-a-prodnik","tag-komunikacijski-procesi","tag-kriticna-teorija","tag-participacija","tag-poblagovljanje","tag-politicna-ekonomija","tag-predlagam-vladi"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1013","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1013"}],"version-history":[{"count":19,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1013\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1084,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1013\/revisions\/1084"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1016"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1013"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1013"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1013"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}