{"id":474,"date":"2014-08-08T11:36:55","date_gmt":"2014-08-08T09:36:55","guid":{"rendered":"http:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/?page_id=474"},"modified":"2014-10-28T14:50:06","modified_gmt":"2014-10-28T13:50:06","slug":"e-participacija-eu","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/e-participacija-eu\/","title":{"rendered":"E-participacija v EU"},"content":{"rendered":"

I. Opredelitev e-participacije<\/a>
\nII. E-participacija v EU v letu 2014<\/a>
\nIII. Razvoj evropske politike na podro\u010dju e-participacije<\/a>
\nIV. Prispevek Slovenije k e-participaciji v EU<\/a>
\nV. Kritika e-participacije v EU<\/a>
\nVI. Nadaljnje izbolj\u0161ave e-participacije v EU<\/a>
\n 
\n[yop_poll id=”5″]
\n <\/p>\n

<\/a>I. Opredelitev e-participacije<\/strong><\/span><\/h5>\n
\n

Elektronska participacija pomeni<\/em> “z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami (IKT) podprto udele\u017ebo v postopkih upravljanja in vladanja. Postopki lahko zadevajo administracijo, izvajanje storitev, sprejemanje odlo\u010ditev in oblikovanje politik” (Rose in drugi 2007, 3<\/a>)<\/em>.<\/span><\/p>\n<\/blockquote>\n

Dodatna predstavitev e-participacije, njenega razmerja do klasi\u010dne participacije in pogovor o uporabi interneta za aktivno dr\u017eavljanstvo v prispevku radia Triglav Doma v EU – Elektronska participacija<\/a>.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

<\/a>II. E-participacija v EU v letu 2014<\/strong><\/span><\/h5>\n

\u0160est dr\u017eav \u010dlanic Evropske unije (Nizozemska, Francija, Zdru\u017eeno Kraljestvo, Gr\u010dija, Italija in \u0160panija) je uvr\u0161\u010denih med 21 najbolj aktivnih dr\u017eav na svetu po indeksu e-participacije Zdru\u017eenih narodov za leto 2014, ki je objavljen v poro\u010dilu E-government survey 2014: E-Government for the Future We Want<\/a> (str. 237).<\/span><\/p>\n

Mednarodni indeks e-participacije (EPI)<\/a> meri razpolo\u017eljivost in ustreznost vladnih spletnih strani \/ storitev za:<\/span><\/p>\n

E-informiranje:<\/em> omogo\u010danje udele\u017ebe z zagotavljanjem javnih informacij za dr\u017eavljane in dostopa do informacij brez ali na podlagi zahteve.<\/span><\/p>\n

E-posvetovanje:<\/em> vklju\u010devanje dr\u017eavljanov v podajanje mnenj in v posvetovanja o javnih politikah in storitvah.<\/span><\/p>\n

E-odlo\u010danje:<\/em> opolnomo\u010denje dr\u017eavljanov skozi so-oblikovanje ukrepov javnih politik ter so-ustvarjanje sestavnih delov storitev in postopkov izvajanja.<\/span><\/p>\n

Republika Slovenija zaseda 82. mesto, s katerim je poslab\u0161ala svojo uvrstitev iz leta 2012<\/a>, ko je bila uvr\u0161\u010dena na 72. mesto. Najbolj\u0161o uvrstitev je imela leta 2010, ko je sodila med 20 najbolj aktivnih dr\u017eav na podro\u010dju e-participacije na svetu.<\/span><\/p>\n

Najbolj aktivne (temno zelena barva) dr\u017eave \u010dlanice EU na podro\u010dju e-participacije se nahajajo v zahodni Evropi, najmanj aktivne (svetlo zelena barva) pa v vzhodni Evropi (Romunija, Ciper in Republika \u010ce\u0161ka). Podrobnej\u0161i podatki za posamezne dr\u017eave so dostopni na spletni strani podatkovnega centra Zdru\u017eenih narodov<\/a>.\u00a0<\/span><\/p>\n

\"Indeks_e-participacije_ZN-2014_EU\"<\/a>
Primerjava dr\u017eav \u010dlanic EU po indeksu e-participacije ZN za leto 2014 (sliko pove\u010dajte s klikom nanjo). Vir: http:\/\/unpan3.un.org\/egovkb\/en-us\/Data-Center<\/a>.<\/figcaption><\/figure>\n

Kritike indeksa e-participacije Zdru\u017eenih narodov izpostavljajo njegovo omejenost na merjenje prisotnosti orodij e-participacije na spletnih straneh vlad nacionalnih dr\u017eav, ki ne predstavlja dejanske uporabe orodij in njihovih demokrati\u010dnih u\u010dinkov (Gr\u00f6nlund 2011<\/a>).<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

<\/a>III. Razvoj evropske politike na podro\u010dju e-participacije<\/strong><\/span><\/h5>\n

Politika e-participacije je bila do leta 2009 sistemsko ume\u0161\u010dena v tretji steber zadev EU (skupne notranje zadeve), kar pomeni, da EU je dolo\u010dala splo\u0161ne smernice in cilje za njeno implementacijo, uresni\u010devanje pa je bilo prepu\u0161\u010deno nacionalnim dr\u017eavam, njihovim nacionalnim strategijam in javno politi\u010dnim mehanizmom. Klju\u010dna evropska institucija pri vzpostavljanju e-participacije na ravni EU je Evropska komisija. Druga pomembna evropska institucija na podro\u010dju e-participacije je Evropski parlament. EU predstavlja pomembnega mednarodnega akterja na podro\u010dju e-demokracije.<\/span><\/p>\n

1. Obdobje neobstoja e-demokracije v EU (1993-1994)<\/strong><\/span><\/p>\n

Klju\u010dne strate\u0161ke prioritete v za\u010detnem obdobju vzpostavljanja evropske informacijske dru\u017ebe ter informatizacije javnih in dr\u017eavnih uprav v EU so bile usmerjene v zagotavljanje osnovne vseevropske informacijske infrastrukture (pojav sodobnega interneta) s ciljem krepiti rast in konkuren\u010dnost evropskega gospodarstva. Evropska unija je v tem obdobju vklju\u010dila raziskovanje tehnologij informacijske dru\u017ebe v okvirne razvojne programe, sprejela prve strategije in akcijske na\u010drte ter vzpostavila institucije za izvajanje in promocijo politike informacijske dru\u017ebe in e-uprave. E-demokracija v tem obdobju ni predstavljala del politike informacijske dru\u017ebe.<\/span><\/p>\n

2. Zgodnje obdobje e-demokracije v EU (1995-1999)<\/strong><\/span><\/p>\n

Ideje in koncepti e-demokracije postanejo sestavni, vendar obstranski del strategij in akcijskih na\u010drtov e-uprave v EU. Za\u010dnejo se razprave o prednostih in nevarnostih e-demokracije, pojavijo se prvi aplikativni poizkusi, politi\u010dne usmeritve in za\u010detki programskega financiranja vseevropkih projektov na podro\u010dju e-demokracije, ki se najpogosteje pojavlja v kontekstu zagotavljanja splo\u0161nega spletnega dostopa do informacij javnega zna\u010daja in spletnih storitev za dr\u017eavljane, zagotavljanja pogojev (infrastruktura, ve\u0161\u010dine, uporabni\u0161ka prijaznost) in ozave\u0161\u010danja o politi\u010dni rabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij. E-demokracija v tem obdobju ni imela samostojnega formalno-politi\u010dnega okvira, \u010deprav je bila vsebinsko lo\u010dena od politike uvajanja e-poslovanja v uprave \u010dlanic EU.<\/span><\/p>\n

3. Obdobje vzpona e-demokracije EU (2000-2004)<\/strong><\/span><\/p>\n

Za to obdobje je bila zna\u010dilna vzpostavitev razli\u010dnih aplikacij e-demokracije za vklju\u010devanje dr\u017eavljanov v odlo\u010devalske procese znotraj institucij Evropske unije (Interaktivno oblikovanje politik, e-peticije Evropskega parlamenta, Futurom Evropske konvencije itd.). E-demokracija postane eno izmed klju\u010dnih podro\u010dij v kontekstu politike e-uprave in dobi ve\u010dji pomen v kontekstu demokrati\u010dne ureditve EU, demokrati\u010dnega primanjkljaja ter razprav o prihodnosti Evrope. Poudarek je bil na interaktivnih storitvah. Tretje obdobje od leta 2000 do leta 2005 ozna\u010duje pove\u010dano zanimanje za e-demokracijo v kontekstu oblikovanja Pogodbe o ustavi za Evropo, prve spletne aplikacije e-participacije institucij EU ter nadaljevanje programskega financiranja raziskovalnih in aplikativnih projektov znotraj okvirnih programov EU. Mo\u010dno prisotno je bilo tehnokratsko razumevanje e-demokracije ter oblikovanje konceptualnega okvira, ki je vklju\u010deval e-volitve in e-participacijo. Zgodil se je mednarodni seminar eDemokracija v Bruslju in oblikovala Agenda za eDemokracijo. E-demokracija postane politi\u010dna prioriteta EU.<\/span><\/p>\n

4. Obdobje uvajanja e-demokracije v EU oz. obdobje e-participacije (2005-2015)<\/strong><\/span><\/p>\n

Evropska komisija v skupaj z Evropskim parlamentom je spro\u017eila pobudo eParticipacija<\/a>, v okviru katere je v obdobju od 2006 do 2009 financirala 21 pilotnih projektov v skupni vrednosti 12 milijonov eurov in v katere je bilo vklju\u010denih ve\u010d kot 100.000 dr\u017eavljanov EU. Velika ve\u010dina financiranih projektov je bila predvsem tehni\u010dne narave, katerih cilj je bil vzpostaviti orodja e-participacije na razli\u010dnih odlo\u010devalskih nivojih (parlamenti, regije, lokalne skupnosti itd.), pri \u010demer so vse bolj pomembno vlogo pridobivale aplikacije spleta 2.0. Pojavile so se prve kritike e-participacije in potreba po refleksiji dosedanjega razvoja in oblikovanju samostojne politike e-demokracije na ravni EU. Aktivnosti evropskih institucij na podro\u010dju krepitve vklju\u010devanja dr\u017eavljanov s pomo\u010djo interneta in dru\u017ebenih omre\u017eij se nadaljujejo v okviru Evropskega akcijskega na\u010drta za e-upravo 2011-2015<\/a> in Digitalne agende za Evropo<\/a>. Slednja \u0161e naprej izpostavlja predvsem tehnolo\u0161ke cilje na podro\u010dju digitalne demokracije, kot so: odprta vlada, oblikovanje politik 2.0, modeliranje politik, soustvarjanje, dru\u017ebena omre\u017eja, vizualizacije velikih koli\u010din podatkov itd. V okviru akademske skupnosti na podro\u010dju e-participacije je zato vse ve\u010d razprav usmerjenih v kriti\u010dno refleksijo nezadostnih demokrati\u010dnih u\u010dinkov vseevropskih projektov na podro\u010dju e-participacije.<\/span><\/p>\n

\"Open-Government-EU-H2020\"
eParticipacija v evropskem konceptu Odprte vlade<\/span><\/figcaption><\/figure>\n

Vir: https:\/\/ec.europa.eu\/digital-agenda\/en\/ict-enabled-public-sector-innovation<\/a><\/p>\n

Uporabljena vira:<\/span><\/p>\n

– Delakorda, Simon. 2009. Elektronska participacija kot politi\u010dno razmerje: primer interaktivnega oblikovanja politik Evropske komisije<\/a>. Magistrsko delo. Ljubljana: [S. Delakorda].<\/span><\/p>\n

– Digitalna agenda – eParticipacija<\/a><\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

<\/a>IV. Prispevek Slovenije k e-participaciji v EU<\/strong><\/span><\/h5>\n

V okviru pobude eParticipacija so na treh evropskih projektih sodelovale tri slovenske organizacije: In\u0161titut Jozef \u0160tefan (projekt VIDI<\/a>), Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani (Ideal-EU) in In\u0161titut za elektronsko participacijo (projekta VIDI in eCommitte<\/a>). Slednji je sodeloval tudi na projektu Puzzled by Policy<\/a> v okviru ICT Policy Support Programme. Slovenske nevladne organizacije sodelujejo na podro\u010dju e-participacije tudi v okviru programa Evropa za dr\u017eavljane. Nevladne organizacije so v \u010dasu predsedovanja Slovenije svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008 kot prvi civilno-dru\u017ebeni sektor v EU vzpostavile informacijsko-komunikacijski spletni portal Predsedovanje.si<\/a> s spletnimi anketami in moderiranim forumom, ki je predstavljal del institucionaliziranega civilnega dialoga v \u010dasu predsedovanja. V evropske kontekstu je med leti 2006-2012 deloval tudi prvi uspe\u0161en primer e-demokracije v Sloveniji<\/strong> in sicer spletni forum Evropske razprave<\/a>, na katerem so potekale moderirane javne razprave in posvetovanja s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu. Na podro\u010dju javne in dr\u017eavne uprave je bila Slovenija po indeksu e-participacije Zdru\u017eenih narodov leta 2010<\/a> uvr\u0161\u010dena med prvih 20 dr\u017eav na svetu oz. med prvih 10 v EU<\/strong> (predvsem zaradi vzpostavitve portala Predlagam vladi<\/a> in podportala E-demokracija na portalu e-uprave<\/a>).<\/span><\/p>\n

Uporabljen spletni vir:<\/span><\/p>\n

– Delakorda, Simon. 2013. Digitalna demokracija v Evropski uniji.<\/a> In\u0161titut za elektronsko participacijo.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

<\/a>V. Kritika e-participacije v EU<\/strong><\/span><\/h5>\n

Sredi\u0161\u010dni problem digitalne demokracije na evropski ravni predstavlja tehnokratsko razumevanje e-participacije s strani institucij EU kot kon\u010dnega cilja demokrati\u010dne participacije in ne kot njenega orodja. Nadaljnji razvoj demokrati\u010dnih mehanizmov in politi\u010dne kulture tako poteka v senci hegemonske predstave o EU kot “najbolj konkuren\u010dnem in dinami\u010dnem, na znanju temelje\u010dem gospodarstvu na svetu”. Slednje se ka\u017ee v ekonomisti\u010dni selektivnosti vsebinskih policy podro\u010dij, ki so predmet digitalne demokracije, poudarjanju ekonomske dimenzije evropskega dr\u017eavljanstva pred njegovo politi\u010dno dimenzijo ter razumevanjem e-participacije kot podro\u010dja odnosov z javnostmi oz. t.i. participativnega upravljanja z dele\u017eniki. Iz tega izhaja tudi precej\u0161nje nesorazmerje med pomembno odlo\u010devalsko vlogo, ki ga lokalnemu nivoju pripisujejo evropski dr\u017eavljani in obsegom financiranja vseevropskih projektov, ki imajo ob odsotnosti evropske javne sfere zelo omejene demokrati\u010dne u\u010dinke. Zato ni presenetljivo, da se vseevropsko financirani projekti pri vzpostavljanju digitalne demokracije na ravni EU prepogosto soo\u010dajo z majhnim obsegom dr\u017eavljanskega sodelovanja ter precej\u0161njo mero javne apatije v odnosu do skupnih evropskih vpra\u0161anj.<\/span><\/p>\n

Uporabljen spletni vir:<\/span><\/p>\n

– Delakorda, Simon. 2013. Digitalna demokracija v Evropski uniji.<\/a> In\u0161titut za elektronsko participacijo.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

<\/a>VI. Nadaljnje izbolj\u0161ave e-participacije v EU<\/strong><\/span><\/h5>\n

Vsebinska priporo\u010dila in zaklju\u010dki video konference “10 let e-participacije v Evropski uniji”<\/a> glede uporabe interneta za uveljavljanje dr\u017eavljanske volje v Evropski uniji in Sloveniji (v pripravi).<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

mag. Simon Delakorda
\nIn\u0161titut za elektronsko participacijo (INePA)<\/a><\/span><\/em><\/p>\n

Prispevek je napisan v okviru projekta Z e-participacijo do vklju\u010dujo\u010de Evrope, ki je sofinanciran s strani Urada Vlade RS za komuniciranje www.evropa.gov.si<\/a> in ne predstavlja uradnih stali\u0161\u010d Vlade Republike Slovenije.<\/span><\/em><\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

I. Opredelitev e-participacije II. E-participacija v EU v letu 2014 III. Razvoj evropske politike na podro\u010dju e-participacije IV. Prispevek Slovenije k e-participaciji v EU V. Kritika e-participacije v EU VI. Nadaljnje izbolj\u0161ave e-participacije v EU   [yop_poll id=”5″]   I.<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":2,"comment_status":"open","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-474","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/474","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=474"}],"version-history":[{"count":108,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/474\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1532,"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/474\/revisions\/1532"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.inepa.si\/e-participacija-evropa\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=474"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}