Zavod Inštitut za elektronsko participacijo - INePA

Slovensko
English language

Digitalna demokracija v Evropski uniji

  • PDF

eu-eparticipation 2

V prispevku je podan izhodiščni pregled digitalne demokracije na nivoju Evropske unije z vidika razvoja elektronske participacije, političnih procesov, projektov, vloge civilne družbe, umestitve Slovenije in izzivov uporabe interneta v demokratičnih procesih na nadnacionalni ravni.

Digitalna demokracija v Evropski uniji
Šest držav članic Evropske unije (Nizozemska, Združeno Kraljestvo, Estonija, Nemčija, Finska in Švedska) je po indeksu e-participacije Združenih narodov za leto 2012 uvrščenih med dvajset najbolj razvitih držav na svetu glede na kakovost in uporabnost vladnih informacij ter spletnih storitev pri vključevanja državljanov v posvetovalno in participativno oblikovanje javnih politik. Evropska unija velja za eno vodilnih političnih skupnosti na področju demokratične rabe interneta tudi zaradi pobude eParticipation Evropskega parlamenta in Komisije, ki je v obdobju 2006 do 2009 financirala 21 pilotnih projektov v skupni vrednosti 12 milijonov eurov. Prvi večji sistemski napor na ravni EU v smeri razvoja e-participacije se je zgodil leta 2005 v kontekstu obdobja za premislek, ki je sledilo po zavrnitvi referendumov o Ustavi za Evropo v Franciji in na Nizozemskem. Sistemsko financiranje e-participacije je potekalo že v 5. Okvirnem programu, sedaj pa je del projektov financiran v okviru programa IKT za podporo oblikovanju politik. Velika večina financiranih projektov je bila predvsem tehnične narave, katerih cilj je bil vzpostaviti orodja e-participacije na različnih odločevalskih nivojih (parlamenti, regije, lokalne skupnosti itd.). V okviru akademske skupnosti na področju e-participacije je zato precej razprav usmerjenih v kritično refleksijo demokratičnih učinkov vseevropskih projektov. Ne glede na to pa Evropska digitalna agenda še naprej izpostavlja predvsem tehnološke cilje na področju digitalne demokracije, kot so: odprta vlada, oblikovanje politik 2.0, modeliranje politik, soustvarjanje, družbena omrežja, vizualizacije velikih količin podatkov itd.

Vloga civilne družbe
Civilna družba in nevladne organizacije so bile v EU financiranih projektih na področju e-participacije zastopane le v manjšem obsegu bodisi kot končni uporabniki bodisi kot projektni partnerji. Na sistemski ravni ima civilna družba možnost avtonomnega izvajanja projektov e-participacije prek programa Evropa za državljane in prek instrumenta Evropske državljanske pobude, katerega del predstavlja tudi večjezikovni in odprtokodni sistem za spletno zbiranje izjav podpore. Vidnejši primer od spodaj navzgor usmerjene e-participacije se je zgodil v kontekstu digitalni protestov pri mednarodnemu sporazumu ACTA, ki so predstavljali del širše aktivacije zainteresiranih javnosti in pritiska na institucije EU. Takrat se je vzpostavil tudi začasni zametek elektronske javne sfere na evropski ravni, ki pa je bil naravnan predvsem protestno.

Prispevek Slovenije k digitalni demokraciji v EU
V okviru prej omenjene pobude eParticipation so bile v evropske projektne konzorcije vključene tudi organizacije iz Slovenije. Nevladne organizacije sodelujejo na področju e-participacije tudi v okviru programa Evropa za državljane. Prav tako se je v Sloveniji oblikovalo močno protestno gibanje proti sporazumu ACTA. Nevladne organizacije so v času predsedovanja Slovenije svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008 kot prvi civilno-družbeni sektor v EU vzpostavile informacijsko-komunikacijski spletni portal Predsedovanje.si s spletnimi anketami in moderiranim forumom, ki je predstavljal del institucionaliziranega civilnega dialoga v času predsedovanja. V evropske kontekstu je med leti 2006-2012 deloval tudi prvi uspešen primer e-demokracije v Sloveniji in sicer spletni forum Evropske razprave, na katerem so potekale moderirane javne razprave in posvetovanja s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu. Na področju javne in državne uprave je bila Slovenija po indeksu e-participacije Združenih narodov leta 2010 uvrščena med prvih 20 držav na svetu oz. med prvih 10 v EU (predvsem zaradi vzpostavitve portala Predlagam vladi in podportala E-demokracija na portalu e-uprave).

Kritika digitalne demokracije v EU
Središčni problem digitalne demokracije na evropski ravni predstavlja tehnokratsko razumevanje e-participacije s strani institucij EU kot končnega cilja demokratične participacije in ne kot njenega orodja. Nadaljnji razvoj demokratičnih mehanizmov in politične kulture tako poteka v senci hegemonske predstave o EU kot "najbolj konkurenčnem in dinamičnem, na znanju temelječem gospodarstvu na svetu". Slednje se kaže v ekonomistični selektivnosti vsebinskih policy področij, ki so predmet digitalne demokracije, poudarjanju ekonomske dimenzije evropskega državljanstva pred njegovo politično dimenzijo ter razumevanjem e-participacije kot področja odnosov z javnostmi oz. t.i. participativnega upravljanja z deležniki. Iz tega izhaja tudi precejšnje nesorazmerje med pomembno odločevalsko vlogo, ki ga lokalnemu nivoju pripisujejo evropski državljani in obsegom financiranja vseevropskih projektov, ki imajo ob odsotnosti evropske javne sfere zelo omejene demokratične učinke. Zato ni presenetljivo, da se vseevropsko financirani projekti pri vzpostavljanju digitalne demokracije na ravni EU prepogosto soočajo z majhnim obsegom državljanskega sodelovanja ter precejšnjo mero javne apatije v odnosu do skupnih evropskih vprašanj.

mag. Simon Delakorda

Več:

Delakorda, Simon. 2009. Elektronska participacija kot politično razmerje: primer interaktivnega oblikovanja politik Evropske komisije. Magistrsko delo. Ljubljana: [S. Delakorda]. Dostopno prek: http//:www.inepa.si/images/stories/datoteke/Elektronska_participacija_kot_politicno_razmerje-Delakorda.pdf (pdf, 2,34 MB).

O nas

Prispevamo k razvoju demokracije in sodelovanju javnosti z družbeno inovativno uporabo interneta. Zavod INePA (Inštitut za elektronsko participacijo) je prva profesionalna nevladna organizacija na področju razvoja demokracije in sodelovanja javnosti s pomočjo novih spletnih tehnologij. Inštitut deluje kot strokovni vir znanja, informacij in izkušenj ter kot priznana referenca za uspešno izvajanje kompleksnih partnerskih projektov na področju e-participacije in e-demokracije.

Spremljaj nas

Navigacija: Inštitut INePA Novice Digitalna demokracija v Evropski uniji
Komentarje omogoča aplikacija DISQUS