Državljanska participacija – v širšem pomenu razumljena kot povezovanje z javno oblastjo z namenom pripomoči k razvoju javnih politik, ki povečujejo družbeno pravičnost – ostaja še naprej tvegana dejavnost v mnogih od naših sodobnih demokracij (Prieto-Martín in drugi 2012, 63).
IZZIVI POLITIČNE DEMOKRACIJE
V 21. stoletju se predstavniške demokracije soočajo s ključnimi izzivi kot so padanje volilne udeležbe, erozija legitimnosti, nezaupanje javnosti v demokratične institucije in izvoljene predstavnike ter pomanjkanje inovativnih komunikacijskih rešitev za naslavljanje družbenih konfliktov in uresničevaje javnega interesa skozi sprejemanje kvalitetnih, prek javnosti, stroke in politike preverjenih odločitev.
Na drugi strani so v porastu neposredne oblike sodelovanja in vključevanja, ki pogosto izhajajo iz participativne demokracije in civilnega dialoga. Povečuje se vloga nevladnih organizacij in civilne družbe v odločevalskih postopkih. Oboje podpirajo razvoj informacijske družbe, rast demokratične rabe interneta in spletnih družabnih omrežij. Dosedanje prakse so pokazale, da tehnološke rešitve niso dovolj, če jih ne spremljajo tudi družboslovne inovacije v demokratičnih postopkih.
Presečišče predstavniških in neposrednih oblik demokracije, podprtih z družbeno in tehnološko inovativnostjo, je zapisno v poslanstvu Inštituta za elektronsko participacijo - prispevati k razvoju demokracije in sodelovanju javnosti z družbeno inovativno rabo interneta.
|
Mag. Simon Delakorda, univ. dipl. pol., |
 |
