Zavod Inštitut za elektronsko participacijo - INePA

Slovensko
English language
  • PDF

ELEKTRONSKA PARTICIPACIJA je nastajajoča znanstvena disciplina, ki se navezuje na teorijo demokracije (preučevanje normativnih argumentov za politično participacijo), politologijo (empirične študije participacije), komunikologijo (v povezavi s komunikacijskimi potmi in vzorci), tehnološke študije (v povezavi z oblikovanjem in delovanjem e-orodij) in informatiko (raziskovanje načinov družbenega pridobivanja in razporejanja podatkov ter znanj) (Macintosh in drugi 2009, 1).

Predstavniški in plebiscitarni model digitalne demokracije opredeljujeta e-participacijo kot "z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami (IKT) podprto participacijo v postopkih uprave in vladanja. Postopki lahko zadevajo upravljanje, izvajanje storitev, sprejemanje odločitev in oblikovanje politike" (Rose in drugi 2007, 3). Slednji v okviru participativne demokracije (civilnega dialoga) obsegajo rabo IKT pri informiranju, posvetovanju, dialogu ter partnerstvu v različnih fazah demokratičnega političnega cikla kot so določitev agende, oblikovanje predlogov politik, sprejemanje odločitev, izvajanje politik, spremljanje oz. nadzor ter preoblikovanje politik (Kodeks dobrih praks participacije civilne družbe v procesih odločanja 2009, 7-9).

Civilno-družbeni model digitalne demokracije (ang. Grassroots Digital Democracy) opredeljuje e-participacijo kot "metodo, orodje, prakso in koncept računalniško posredovanih IKT za opolnomočenje spoznavnih, komunikacijskih in sodelovalnih procesov med ljudmi s ciljem skupnega oblikovanja participativnih družbenih sistemov" (Fuchs 2008/2010, 237). Medtem ko plebiscitarni in predstavniški model poudarjata razmerje med vlado in državljani, pa model civilno-družbene digitalne demokracije izpostavlja komunikacijo med in znotraj nevladne civilne družbe ter državljani, na podlagi katere bi se lahko uresničila vizija samo-organizirane participativne družbe.

Temeljna orodja elekronske participacije so predstavljena v tipologiji (Trechsel in drugi 2003, 45-90):

(1) orodja za povečevanje preglednosti političnega sistema (elektronski dostop do uradnih dokumentov, zakonodaje, postopkov, storitev in političnih informacij javnega značaja);

(2) orodja za krepitev neposredne vključenosti in soudeležbe državljanov (e-posvetovanja, e-peticije, e-ankete, e-referendumi in e-glasovanja);

(3) orodja za izboljševanje kakovosti oblikovanja javnega mnenja z odpiranjem novih informacijskih in deliberativnih prostorov (e-forumi).

Novi trendi v uporabi tehnologije svetovnega spleta, katere označujemo s pojmom Splet 2.0, so razširili področje elektronske participacije tudi na spletne skupnosti in njihove gostiteljske servise, kot so družbena spletna omrežja (npr. Facebook, Twitter, Flickr, SecondLife itd.), video portali (npr. YouTube, Vimeo), wikipedije, spletni dnevniki in folksonomije.

Viri:

1. Fuchs, Christian. 2008/2010. Internet and society: social theory in the information age. New York; London: Routledge.

2. Macintosh, Ann, Stephen Coleman in Agnes Schneeberger. 2009. eParticipation: The Research Gaps. V Proceedings of the 1st International Conference on Electronic Participation (ePart '09), ur. Ann Macintosh in Efthimios Tambouris, 1-11. Berlin, Heidelberg: Springer-Verlag.

3. Rose, Jeremy, Åke Grönlund in Kim Viborg Andersen. 2007. Introduction. V Understanding eParticipation - Contemporary PhD eParticipation research in Europe, ur. Anders Avdic, Karin Hedström, Jeremy Rose in Åke Grönlund, 1-16. Örebro: Örebro University Library. Dostopno prek: http://www.robert.krimmer.at/static/rkrimmer/files/demo-net_book.pdf (11. maj 2012).

4. Konferenca mednarodnih NVO pri Svetu Evrope. 2009. Kodeks dobrih praks participacije civilne družbe v procesih odločanja. Dostopno prek: http://www.coe.int/t/ngo/Source/Code_Slovenian_final.pdf (11. april 2011).

5. Trechsel, Alexander H., Raphael Kies, Fernando Mendez in Philippe C. Schmitter. 2003. Evaluation of the Use of New Technologies in Order to Facilitate Democracy in Europe. Strasbourg: European Parliament. Dostopno prek: http://www.erepresentative.org/docs/6_Main_Report_eDemocracy-inEurope-2004.pdf (11. april 2011).

Več:

Delakorda, Simon. 2009. Elektronska participacija kot politično razmerje: primer interaktivnega oblikovanja politik Evropske komisije. Magistrsko delo. Ljubljana: [S. Delakorda]. Dostopno prek: http//:www.inepa.si/images/stories/datoteke/Elektronska_participacija_kot_politicno_razmerje-Delakorda.pdf (pdf, 2,34 MB).

Delakorda, Simon. 2008. Izzivi tehnokratskega razumevanja e-participacije državljanov v slovenski e-upravi. V Informacijska družba: multidisciplinarni pogledi / Information society: multidisciplinary approaches, ur. Uroš Pinterič in Urša Šinkovec, 183-210. Fakulteta za uporabne družbene študije, Nova Gorica. Dostopno prek: http://www.inepa.si/images/stories/datoteke/Tehnokratsko_razumevanje_elektronske_participacije.pdf (pdf, 261 KB).

Politika eParticipacije v Evropski uniji http://ec.europa.eu/information_society/activities/egovernment/policy/eparticipation/index_en.htm.

Projekti

Dnevi-VID-2015-informacijska-druzba


Mreza-NVO-VID-tehnologije


e-participacija-evropska-unija


Evropska drzavljanska pobuda


puzzled by policy


Ljudski protesti na svetovnem spletu

E-novice INePA

Arhiv Novic >>

Kontakt

Naslov: Povšetova ulica 37, 1000 Ljubljana
Tel: (+386) 41 365 529
E-pošta: info@inepa.si

Uspešne prakse

Državljanski forum Evropske razprave
e-participacija.si
predsedovanje.si

O nas

Prispevamo k razvoju demokracije in sodelovanju javnosti z družbeno inovativno uporabo interneta. Zavod INePA (Inštitut za elektronsko participacijo) je prva profesionalna nevladna organizacija na področju razvoja demokracije in sodelovanja javnosti s pomočjo novih spletnih tehnologij. Inštitut deluje kot strokovni vir znanja, informacij in izkušenj ter kot priznana referenca za uspešno izvajanje kompleksnih partnerskih projektov na področju e-participacije in e-demokracije.

Spremljaj nas

Navigacija: Politična informatika Elektronska participacija