Zavod Inštitut za elektronsko participacijo - INePA

Slovensko
English language

Svetovni splet in ljudski protesti v Sloveniji

  • PDF

Ljudski-protesti-svetovni-splet-SISplošni ljudski protesti v Sloveniji se vzajemno zrcalijo tudi v aktivni in heterogeni elektronski javni sferi. Uporabljena spletna orodja, dinamiko in učinke internetnega aktivizma v začetnem obdobju protestov zaznamujejo kiber-realistične in kiber-optimistične vizije civilno-družbene digitalne demokracije.

* Zadnja posodobitev 11. marec 2013 ob 18:14.

Model civilno-družbene digitalne demokracije

Model civilno-družbene digitalne demokracije (ang. Grassroots Digital Democracy) podarja vlogo svetovnega spleta pri opolnomočenju spoznavnih, komunikacijskih in sodelovalnih procesov med državljani (civilno družbo) s ciljem skupnega oblikovanja in uresničevanja vizije participativne družbe (Fuchs 2008/2010). Tehnologije in orodja, ki se pri tem uporabljajo, so spletne diskusijske skupine, e-poštne adreme, wikiji, politični spletni dnevniki, politične spletne klepetalnice, orodja za kibernetske proteste, spletne peticije in spletne protestne kampanje. Koncept civilno-družbene digitalne demokracije je blizu tradiciji participativne, samo-organizirane demokracije oz. modelu od spodaj navzgor vzpostavljene digitalne demokracije.

Raznolikost elektronske participacije v podporo ljudskim protestom

Vzporedno s pojavom in potekom splošnih ljudskih protestov v slovenskih mestih so se v slovenskem delu svetovnega spleta pojavile različne strani in družbena omrežja, ki se nanašajo na vsebino, organizacijo ter potek protestov. V nadaljevanju so na kratko predstavljeni primeri uporabe svetovnega spleta v podporo ljudskim protestom, ki vključujejo različne vidike civilno-družbene digitalne demokracije ter ki so spodbudili elektronsko participacijo večjega število uporabnikov interneta.

Družbeno omrežje Facebook:

Na družbenem omrežju Facebook se je oblikovalo več deset skupin v podporo protestom, ki se najpogosteje uporabljajo za razširjanje informacij o poteku protestov in za izražanje nezadovoljstva s strani članov skupin. Nekatere bolj fokusirane skupine omogočajo tudi vsebinske razprave in glasovanja. Največje protestne javne skupine na Facebooku so naslednje (število prijateljev posodobljeno 4. marca 2013):

Večina protestnih skupin se je oblikovala po načelu regionalnosti (Celjska, Gorenjska, Obalna, Prekmurska, Koroška vstaja  itd.), lokalnosti (proti županske skupine v Ljubljani, Novem mestu, Trebnjem) ali splošnosti (Vseslovenska Ljudska Vstaja, Vstajniška republika, Vseslovenska vstaja itd.).

Facebook skupine namenjene oblikovanju protestnih zahtev in ciljev, med katere sodijo tudi alternativne oblike političnega organiziranja:

Pregled ostalih Facebook skupin je dostopen na Open Space Slovenia.

Vsebinsko-kritične spletne strani

Reflektirajo ljudske proteste in artikulirajo možne rešitve za izboljšanje razmer:

Spletne peticije

Omogočajo elektronsko zbiranje javne podpore za uresničitev posamičnih zahtev ljudskih protestov (število podpisov posodobljeno 4. marca 2013):

Diskusijske spletne stran in sodelovalna orodja

Njihov cilj je ustvariti konstruktivno debato o predlogih za rešitev širših družbenih, ekonomskih in političnih problemov, ki so bili povod za ljudske proteste oziroma uporabljati sodelovanja orodja za kolektivno oblikovanje dokumentov (zadnja posodobitev statistik 4. marca 2013):

Spletne vizualizacija protestov

Omogočajo enostaven in interaktiven grafičnih pregled večje količine podatkov ter informacij o poteku ljudskih protestov:

Družbeno omrežje Twitter

Informacije o ljudskih protestih so še širile prek individualnih tvitov uporabnikov in medijev z najpogostejšimi ključnimi besedami kot so #gotofje #ljprotesti #fertikje #protesti #MBprotest #Kangler #gotoviso. Tviter profili vezani na ljudske proteste so zaenkrat še redki in še nimajo večjega števila sledilcev (število sledilcev posodobljeno 4. marca 2013).

  • Demonstracije (48 sledilcev; 41 sledilcev 18. februarja 2013)
  • Gotof je (274 sledilcev; 271 sledilcev 23. januarja 2013; 263 sledilcev 14. decembra 2012)
  • Peticija.info (387 sledilcev 11. marca 2013)
  • Prisotnost šteje (1.085 sledilcev; 1.021 sledilcev 23. januarja 2013; 938 sledilcev 14. decembra 2012)

Multimedijske vsebine

Spletne igre in grafike

Pregledna orodja in seznami

Dinamika razvoja protestne elektronske javne sfere

Pregled dinamike razvoja in uporabe svetovnega spleta za civilno družbeno digitalno demokracijo v času ljudskih protestov v Sloveniji kaže na naslednje poteze protestne elektronske javne sfere:

  • v prvi fazi protestov so prišle do izraza predvsem uporabniške prednosti družbenih omrežij za javno izražanje nezadovoljstva, mobilizacijo in aktiviranje javnosti ter podporo organizaciji protestov (Facebook). Medijsko poročanje na družbenih omrežjih se je odvijalo predvsem prek Twitterja;
  • v drugi fazi protestov se nakazuje premik k izrazitejši uporabi spletnih strani za refleksijo položaja (vsebinsko-kritične spletne strani), oblikovanje zahtev (diskusijske spletne strani), predlaganje rešitev (sodelovalna orodja) in zbiranje javne podpore za spremembe (spletne peticije);
  • dogajanje na svetovnem spletu kaže na teritorialno in vsebinsko razpršenost prve faze protestov ter nadbesedilno nepovezanost protestnih skupin na družbenih omrežij in spletnih straneh. Slledi poizkus prehoda v vsebinsko konsolidacijo in koordinacijo na nacionalni ravni (npr. vsebinski premik iz lokalnih proti županskih protestov na skupne imenovalce kritike političnih elit in organizacijo vseslovenskega protesta, napovedanega za 21. december);
  • dinamika dogajanja v prvi fazi protesta in prehod v drugo refleksivno fazo uporabe svetovnega spleta se odvija v zelo kratkem časovnem obdobju treh tednov, kar potrjuje dosedanje prakse viralnega učinka svetovnega spleta v Arabski pomladi, iranskih digitalnih protestih itd.;
  • obseg protestne uporabe svetovnega spleta z vidika vključevanja uporabnikov, interaktivnosti in produkcije vsebin (neinstitucionalizirana elektronska participacija) daleč presega dosedanje oblike institucionalizirane elektronske participacije v okviru obstoječih predstavniških demokratičnih institucij in procesov (npr. množičnejše podajanje predlogov prek protestnih diskusijskih spletnih strani in sodelovalnih orodij kot pa prek vladnega portala Predlagam vladi ali pa bistveno večje število všečkov in komentarjev na največji Facebook protestni skupini kot na vseh Facebook profilih kandidatov na nedavnih predsedniških volitvah skupaj).

Dosedanji učinki internetnega aktivizma

Jinsun Lee (2009) opredeljuje tri glavna področja internetnega aktivizma, ki se nanašajo na uporabo interneta kot (1) kot mobilizacijskega orodja za ljudsko akcijo, (2) prostora virtualnih bojev uporabnikov interneta in (3) diskurzivnega prostora produkcije in razširjanja alternativnega vedenja oz. znanja.

V relativno kratkem časovnem obdobju so se v kontekstu ljudskih protestov v Sloveniji zgodile vse tri značilne uporabe internetnega aktivizma, ki so rezultirale v aktivni in heterogeni elektronski javni sferi. Internet kot mobilizacijsko orodje je spodbudil in obogatil ljudska gibanja prek hitrega in skoraj brezplačnega posredovanja večjih količin informacij. Prav tako je prispeval h krepitvi kolektivne identitete med razpršenimi populacijami in k oblikovanju protestne skupnosti skozi „rojenje“ različnih simultanih akcij na večih lokacijah hkrati.

Z vidika vzpostavljanja virtualnih bojev v Sloveniji izstopa predvsem uporaba interneta za oblikovanje in razširjanje satiričnih multimedijskih vsebin in elektronskega zbiranja podpisov za spletne peticije. Hkrati se že nakazujejo tudi prve oblike haktivizma.

Spletni diskurzivni prostor produkcije in razširjanja alternativnega vedenja oz. znanja postaja vse izrazitejši v drugi fazi protestov s pojavom diskusijskih spletnih strani in sodelovalnih orodij. Slednja se vzpostavljajo skozi princip kolektivne inteligence, ki temelji na sooblikovanju relevantnih in kredibilnih vsebin s pomočjo različnih virov.

Nadaljnje perspektive za civilno-družbeno digitalno demokracijo

Tehnologija svetovnega spleta sama po sebi ne zagotavlja podlage za civilno-družbeno digitalno demokracijo tudi zato, ker sta tehnologija in družba v trajnem in vzajemnem odnosu medsebojnega vplivanja. V Sloveniji se je podobno kot v ostalih primerih internetnega aktivizma po svetu zgodil premik v družbeni strukturi, ki je skozi družbeno gibanje in kolektivno akcijo odprl prostor za uporabo svetovnega spleta v podporo ljudskim protestom. Tehnologija interneta je nato povratno vplivala na razvoj in širjenje protestnega gibanja.

S tega vidika je ključno vprašanje ali se bodo ljudski protesti uspeli razviti v (neformalno) organizacijsko strukturo (gibanje) kolektivne legitimitete z minimalnim konsenzom glede vsebinskih ciljev, ki bo podprta tudi prek svetovnega spleta. Prvi poizkusi izvajanja alternativnih praks neposredne demokracije na lokalni ravni in prizadevanja za implementacijo alternativnih oblik digitalne demokracije (npr. pretočna demokracija) kažejo na razvoj v tej smeri.

Pri tem bo potrebno odgovoriti na širše izzive zaupanja med protestniki, oblikovanja kolektivne identitete kot tudi zagotavljanja organizacijskih in kadrovskih kapacitet ter razvoja tehnoloških rešitev za povezovanje in usklajevanje gibanj ter uresničevanja njihovih ciljev na terenu in prek svetovnega spleta. Nedvomno lahko pričakujemo intenzivno dogajanje v elektronski javni sferi, ki bo vezano na nadaljevanje ljudskih protestov.

mag. Simon Delakorda

Viri:

  1. Fuchs, Christian. 2008/2010. Internet and society: social theory in the information age. New York; London: Routledge.
  2. Lee, Jinsun. 2009. Considering a New Key Word "Internet Activism".Conference Papers - International Communication Association, 2009 Annual Meeting, p1-27.
  3. Smitten, Susanne In der. 2008. Political Potential and Capabilities of Online Communities. German Policy Studies/Politikfeldanalyse, 4 (4): 32-62.
  4. Spletni viri uporabljeni v besedilu.

Projekti

Dnevi-VID-2015-informacijska-druzba


Mreza-NVO-VID-tehnologije


e-participacija-evropska-unija


Evropska drzavljanska pobuda


puzzled by policy


Ljudski protesti na svetovnem spletu

E-novice INePA

Arhiv Novic >>

Kontakt

Naslov: Povšetova ulica 37, 1000 Ljubljana
Tel: (+386) 41 365 529
E-pošta: info@inepa.si

Uspešne prakse

Državljanski forum Evropske razprave
e-participacija.si
predsedovanje.si

O nas

Prispevamo k razvoju demokracije in sodelovanju javnosti z družbeno inovativno uporabo interneta. Zavod INePA (Inštitut za elektronsko participacijo) je prva profesionalna nevladna organizacija na področju razvoja demokracije in sodelovanja javnosti s pomočjo novih spletnih tehnologij. Inštitut deluje kot strokovni vir znanja, informacij in izkušenj ter kot priznana referenca za uspešno izvajanje kompleksnih partnerskih projektov na področju e-participacije in e-demokracije.

Spremljaj nas

Navigacija: Home
Komentarje omogoča aplikacija DISQUS