Demokratična tveganja digitalne družbe – digitalna neenakost


demokraticna_tveganja_1Digitalna neenakost v informacijskih družbah temelji na konceptu digitalnega razkoraka, katerega zgodnejše percepcije sredi 90-ih let prejšnjega tisočletja so se nanašale na opisovanje razkoraka v dostopu do informacijskih tehnologij in storitev zaradi razlik v dohodku, izobrazbi, starosti in zemljepisnih danostih, ki so predstavljale ovire pri uporabi informacijski tehnologij in omrežij ter zavirale rast elektronskega poslovanja (OECD 2000, 14; OECD 2001). Kritike tehnološkega razumevanja digitalnega razkoraka opozarjajo na njegovo ozkost in utemeljujejo širitev razprave v smeri digitalne neenakosti, ki zajema tudi demokratični razkorak (Mossberger in drugi 2003, 3). Slednji predstavlja razlike v odnosu in izkušnjah z uporabo interneta za glasovanje, iskanje vladnih in političnih informacij ter sodelovanje v elektronskih mesnih sejah (prav tam, 9) oziroma širše kot razlike med tistimi, ki uporabljajo in tistimi, ki ne uporabljajo digitalnih komunikacij za vključevanje, mobilizacijo in participacijo v javnem življenju (Noriss 2001, 4).

Novejše empirične študije razlagajo virtualno neenakost kot dinamično kategorijo, ki se v informacijskih družbah na ravni fizičnega dostopa do interneta zmanjšuje, a hkrati širi oz. poglablja na ravni dostopa do družbenih dobrin in kompetenčnih prednostih (Van Dijk, 2005) ter razlik v digitalnih veščinah (Stiakakis in drugi 2009, 54). Posledice digitalne demokratične neenakosti se kažejo v nadpovprečni zastopanosti družbeno-ekonomskih skupin z večjim družbenim in političnim vplivom pri dostopu do upravnih informacij, storitev in oblikovanja politik na internetu (O'Donnell 2002, 9), privilegiranju že zainteresiranih, izobraženih in vključenih državljanov (Weber in drugi, 2003), kot ovira za učinkovitejšo in aktivno uporabo interneta za politične namene s strani državljanov (Baločkaitė in drugi 2008, 88) ter uresničevanje enakih političnih možnosti (Robles in drugi 2011, 411).

Naslednjič bomo predstavili demokratično tveganje "nadzor nad internetom".

Avtor: mag. Simon Delakorda

LITERATURA

Baločkaitė, Rasa, Vidas Morkevičius, Eglė Vaidelytė in Giedrius Žvaliauskas. 2008. The Impact of New ICTs on Democracy: Positive and Negative Scenarios. Social Sciences 59 (1): 81-92.

Mossberger, Karen, Caroline J. Tolbert in Mary Stansbury. 2003. Virtual inequality: beyond the digital divide. Washington: Georgetown University Press.

Norris, Pippa. 2001. Digital divide: Civic engagement, information poverty, and the Internet worldwide. Cambridge: Cambridge University Press.

O'Donnell, Susan. 2002. Internet use and policy in the European Union and implications for eDemocracy. Euricom Colloquium: University of Nijmegen, Netherlands. Dostopno prek: http://www.susanodonnell.info/downloads/EURICOM2002.pdf (3. maj 2012).

OECD. 2000. Information Technology Outlook: ICTs, E-commerce and the Information Economy. Paris: OECD Publications.

OECD. 2001. Understanding the Digital Divide. Paris: OECD Publications. Dostopno prek: www.oecd.org/dataoecd/38/57/1888451.pdf (3 maj 2012).

Robles, José Manuel, Cristóbal Torres-Albero in Stefano de Marco. 2011. Spanish E-government and the Third Digital Divide: A Sociological View. Journal of US-China Public Administration 8 (4): 401-412.

Stiakakis, Emmanouil, Pavlos Koriotellis in Maria Vlachopoulou. 2009. From digital divide to digital inequality: A secondary research in the European Union. V Next Generation SocietyTechnological and Legal Issues: Third International Conference, E-Democracy 2009, ur. Alexander B. Sideridis in Charalampos Z. Patrikakis, 43-54. Berlin; Heidelberg; New York: Springer.

Van Dijk, Jan A.G.M. 2005. The Deepening Divide: Inequality in the Information Society. Thousand Oaks: Sage Publications.

Weber, Lori M., Alysha Loumakis in James Bergman. 2003. Who Participates and Why? An Analysis of Citizens on the Internet and the Mass Public. Social Science Computer Review 21 (1): 26-42.

Komentarje omogoča aplikacija DISQUS