Zavod Inštitut za elektronsko participacijo - INePA

Slovensko
English language

INTERVJU: Evropska državljanska pobuda na spletu

  • PDF

Mladje-INePAV reviji Mladje, ki nastaja v okviru Programa Mladi v akciji in za katero skrbi Zavod MOVIT, je objavljen intervju z mag. Simonom Delakordo o mehanizmu evropske državljanske pobude, ene izmed temeljnih pravic evropskega državljanstva. Evropska državljanska pobuda pomeni korak naprej v smeri nadnacionalne participativne e-demokracije, saj se lahko podpisi podpore zbirajo tudi prek spleta. Celoten intervju o postopku, prvih izkušnjah, ovirah in aktualnih primerih državljanske pobude je objavljen v nadaljevanju, dostopen pa je tudi na spletni povezavi na strani 22. Lepo vabljeni k branju.

Pravica do sodelovanja pri državljanski pobudi je zdaj še ena od pravic, ki jih imajo državljani Evropske unije. Po besedah evropskega komisarja Maroša Šefčoviča gre za pomemben korak naprej v demokratičnem življenju Unije in je konkreten primer približevanja Evrope njenim državljanom. Lahko na kratko opišete, kako poteka postopek vložitve evropske državljanske pobude, kdo lahko sproži pobudo ter kakšen je časovni okvir vložitve in obravnave postopka?

Uradni postopek vložitve državljanske pobude se začne z ustanovitvijo državljanskega odbora, ki ga mora sestavljati najmanj sedem državljanov EU, ki lahko volijo na volitvah v Evropski parlament in ki prebivajo v vsaj sedmih različnih državah članicah EU. Odbor prijavi predlagano pobudo, ki jo Komisija potrdi v dveh mesecih, če so izpolnjeni določeni pogoji (npr. da je predlagana pobuda v okviru pristojnosti Komisije in ni v nasprotju z vrednotami EU). Če nameravajo organizatorji izjave o podpori zbirati tudi prek spleta, morajo v enem mesecu vzpostaviti sistem spletnega zbiranja in pridobiti potrdilo o skladnosti sistema od pristojnega nacionalnega organa. Ko Evropska komisija potrdi prijavo pobude, začnejo organizatorji zbirati izjave državljanov o podpori v papirni obliki in/ali na spletu. Za zbiranje izjav imajo 12 mesecev (pobuda je uspešna, če zberejo skupaj en milijon veljavnih podpisov, vključno z najmanjšim številom v vsaj sedmih državah članicah – v Sloveniji 6.000). Ko organizatorji zberejo potrebno število izjav, morajo pristojni organi v državah članicah (npr. ministrstvo za notranje zadeve), v katerih je potekalo zbiranje izjave o podpori, v treh mesecih preveriti in potrditi število zbranih veljavnih izjav v tej državi. Organizatorji nato pobudo predložijo Komisiji. V treh mesecih po predložitvi pobude Komisija v sporočilu pojasni morebitne ukrepe, ki jih namerava sprejeti, ter utemelji razloge za svojo odločitev. V tem času lahko organizatorji svojo pobudo predstavijo tudi na javni predstavitvi v Evropskem parlamentu. Če se Komisija odloči, da bo predlagala pravni akt v zvezi z državljansko pobudo, ga mora predložiti zakonodajnemu organu (običajno Evropskemu parlamentu in Svetu EU), ki ga mora sprejeti, da postane zakon.

Pobuda je bila zasnovana z namenom zmanjševanja demokratičnega primanjkljaja v EU in spodbujanja javne razprave o politikah EU ter evropske državljane iz različnih držav pritegniti k sodelovanju na skupnih temeljih. Se vam zdi, da je evropska državljanska pobuda dovolj »preprosta za uporabo« in dostopna državljanom EU, da bo v teh ciljih dosegla svoj namen?

V letih 2009 in 2010 je na evropski ravni potekalo več javnih razprav in posvetovanj med Evropsko komisijo in zainteresiranimi nevladnimi organizacijami ter strokovnjaki z različnih področij o tem, kako naj deluje evropska državljanska pobuda. V okviru teh razprav je bilo precej pozornosti namenjene različnim vidikom državljanske uporabnosti in dostopnosti (npr. možnost elektronskega zbiranja izjav podpore), ki so zdaj zapisani v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi. Ne glede na to prve analize in izkušnje z izvajanjem državljanske pobude izpostavljajo predvsem problem širše neprepoznavnosti državljanske pobude med državljani ter problem sorazmerno zapletenega postopka, ki od organizatorjev zahteva dobro strategijo, veliko organizacijskih naporov, koordinacijskih veščin in poznavanja institucionalnega delovanja EU. Ob prvi obletnici vpeljave Evropske državljanske pobude je aprila v Bruslju potekala konferenca organizacij civilne družbe, na kateri so pogovori tekli tudi o predlogih za revizijo državljanske pobude v letu 2015. Predlogi so se z uporabniškega vidika nanašali na umik št. osebne izkaznice kot obveznega osebnega podatka za oddajo podpisa podpore, možnost oddaje podpisa podpore za vse državljane EU ne glede na prebivališče in izboljšanje sistema za spletno zbiranje podpore. Vse to kaže na to, da je evropska državljanska pobuda dinamičen instrument participativnedemokracije, ki bo v prihodnjih letih postajal še uporabnejši in dostopnejši državljanom EU.

Evropska državljanska pobuda pomeni tudi korak naprej v smeri e-demokracije, saj se lahko podpisi zbirajo tudi elektronsko. Kakšni so mehanizmi za identifikacijo glasov, je sistem dovolj varen, da ne bo omogočal zlorab?

Res je. Možnost elektronskega zbiranja predstavlja drugi inovativni steber Evropske državljanske pobude. Prvi steber demokratične inovativnosti se nanaša na njeno nadnacionalnost oz. čezmejnost. Odločitev o elektronskem zbiranju podpisov je bila rezultat številnih razprav tudi na področju e-demokracije in je bila sprejeta šele naknadno. Temu v prid je govorilo dejstvo, da je EU ena izmed vodilnih političnih skupnosti glede elektronske participacije in da je razvoj digitalne družbe njena politična prioriteta. Digitalne tehnologije predstavljajo tudi določena tveganja, zato morajo organizatorji, ki želijo izjave o podpori zbirati prek interneta, vzpostaviti sistem spletnega zbiranja, ki izpolnjuje splošne varnostne in tehnične zahteve uredbe o državljanski pobudi. Sistem mora biti skladen s podrobnimi tehničnimi specifikacijami, ki zagotavljajo varno zbiranje in shranjevanje podatkov v sistemu (npr. kriptografija zbranih osebnih podatkov). Poleg tega državljanski odbor spremlja število zbranih elektronskih izjav in briše podvojene ali nepravilne izjave. Izjava o varnosti sistema spletnega zbiranja tudi določa, da bodo vse oddane izjave o podpori uničene najpozneje 18 mesecev po datumu prijave predlagane državljanske pobude, v primeru upravnih ali pravnih postopkov pa najpozneje teden dni po datumu zaključka teh postopkov. Za zdaj organizatorji prvih državljanskih pobud še niso poročali o zlorabah, čeprav so imeli na začetku precej težav z vzpostavljanjem sistemov za spletno zbiranje. Evropska komisija je zato julija lansko leto zagotovila enotni odprtokodni sistem za zbiranje podpisov skupaj s strežniki za gostovanje ter jih dala v brezplačno uporabo organizatorjem državljanskih pobud.

O političnih posledicah uspešno vloženih pobud presoja Evropska komisija, ki odloča, ali bo uspešni pobudi sledila nadaljnja zakonodajna obravnava ali ne. Prve pobude so bile vložene 1. aprila 2012. Imate kakšne podatke, koliko jih je bilo do zdaj uspešno vloženih in ali morda zaradi kakšne Komisija že pripravlja zakonodajni predlog?

Bruno Kaufmann in Carsten Berg sta ob prvi obletnici delovanja Evropske državljanske pobude pripravila poročilo, iz katerega je razvidno, da je bilo skupaj vloženih 27 pobud, od katerih jih je Komisija potrdila 14, osem pobud je Komisija zavrnila iz razloga nepristojnosti za vsebino pobude, pet pobud pa so organizatorji umaknili sami. Večina potrjenih pobud se nanaša na vsakodnevna vprašanja kot npr. izobraževanje, podnebje, živali, promet. Prva pobuda je bila vložena na dan Evrope 9. maja 2012 z naslovom »Fraternité 2020 - Mobility. Progress. Europe«. Prvim pobudam se rok za zbiranje izjav podpore izteče 1. novembra 2013 (rok je bil podaljšan zaradi težav organizatorjev s sistemom spletnega zbiranja podpore v začetni fazi evropske državljanske pobude), zato lahko prve odzive Komisije pričakujemo konec letošnjega leta oz. v začetku naslednjega. Trenutno je najuspešnejša državljanska pobuda z naslovom »Voda in komunalna ureditev sta človekova pravica! Voda je javna dobrina in ne blago!«, ki ji je že uspelo zbrati več kot milijon in dvesto tisoč podpisov, najmanjše število potrebnih podpisov pa so do zdaj zbrali v treh od sedmih državah članicah (Nemčija, Avstrija in Belgija).

Kakšni so po vašem mnenju razlogi za uspešnost/ neuspešnost do zdaj vloženih pobud?

Evropska državljanska pobuda predstavlja največji neposredni, nadnacionalni in digitalni primer participativne demokracije v zgodovini človeštva, zato se pričakovano srečuje z nekaterimi izzivi. Začetne težave so se pokazale pri omejenih kadrovskih virih Evropske komisije za sistemsko podporo državljanskim pobudam. Težave so se nadaljevale z nedelovanjem sistema za spletno zbiranje izjav podpore, prav tako je bilo zaznati veliko politične zadržanosti in skepse obstoječih nosilcev politične moči v EU do novega načina neposredne participacije državljanov, ki se je še okrepila z globoko finančno krizo in poglabljanjem razlik med evropskim severom in jugom. Danes je še prezgodaj govoriti o uspešnosti ali neuspešnosti instrumenta državljanske pobude, lahko pa na podlagi posameznih primerov sklepamo o dejavnikih uspeha. Kot primer bi izpostavil pobudo za vodo kot javno dobrino, katere začetek je bil zelo skromen. Nato je pobuda v zelo kratkem času zbrala več kot milijonov podpisov zaradi uspešne koordinacije državljanskega odbora in široke medijske podpore ravno v času, ko je Evropska komisija predstavila predlog kontroverzne direktive o privatizaciji vode. Zelo obetavna je tudi pobuda »Fraternité 2020«, ki uspešno izvaja nizkocenovno nadnacionalno kampanjo prek spleta v vseh 23 uradnih jezikih EU. Ne glede na to predstavlja za večino aktivnih državljanskih pobud milijon podpisov še vedno velik izziv, saj od njih zahteva visoko stopnjo organizacijske usposobljenosti, vzpostavitev in koordinacijo mreže podpornikov za izvedbo kampanje na nadnacionalni in nacionalni ravni, precejšnje prevajalske kapacitete, tehnično znanje za vzpostavitev spletnega sistema za zbiranje podpore ter prisotnost na terenu in v medijih po vsej Evropski uniji. Zato so državljanski odbori aktivnih državljanskih pobud na nedavni konferenci v Bruslju že predlagali poenostavitev postopka, okrepitev aktivnosti EU glede ozaveščanja državljanov ter vzpostavitev podporne infrastrukture za lažje zbiranje podpisov.

Pobude naj bi izhajale iz evropske civilne družbe, kar pomeni, da lahko imajo različne oblike podpore: politično, finančno, lokalno, nacionalno, evropsko, mednarodno, lahko jih podpirajo nevladne organizacije, različni lobiji, cerkev itd. Menite, da je nevarnost, da bodo nekateri pobude uporabili tudi zaradi različnih kapitalskih in drugih interesov, pri čemer bi lahko pobudo potencialno zlorabili za svoj lastni interes?

Ta nevarnost sicer obstaja, vendar je v postopku Evropske državljanske pobude prisotnih kar nekaj varovalk, ki predpisujejo javno preglednost delovanja, virov podpore in financiranja za vsako potrjeno državljansko pobudo. Državljanski odbor, ki ga lahko sestavljajo samo fizične osebe, mora v postopku prijave na Evropsko komisijo posredovati podatke o vseh virih podpore in financiranja predlagane pobude v vrednosti več kot 500 evrov na leto in na sponzorja. To velja tudi za ves čas zbiranja izjav podpore in po njegovem zaključku, ko organizatorji pobudo predložijo Komisiji in ji priložijo informacije o podpori in financiranju, ki so ju prejeli za pobudo. Ti podatki so objavljeni na spletni strani Evropske komisije za državljansko pobudo in so dostopni javnosti. Do zdaj sta največ finančne podpore zbrali pobuda za prekinitev sporazuma med EU in Švico o prostem gibanju (pobuda je že bila umaknjena), in sicer 150.000 evrov, ter pobuda za vodo kot javno dobrino v vrednosti 100.000 evrov. Velika večina pobud je zbrala manj kot 20.000 evrov. Pomembna varovalka je tudi Evropska komisija sama, ki preverja skladnost pobude s svojimi področnimi pristojnostmi in z vrednotami EU. Ne nazadnje je posredni namen vsake državljanske pobude sprožiti evropsko javno razpravo o vsebini pobude, v okviru katere se na javno pregleden način soočijo različni interesi in argumenti za ali proti.

Inštitut za elektronsko participacijo, katerega direktor ste, je že pripravil spletno mesto www.evropske-pobude.si v podporo evropski državljanski pobudi z namenom informiranja in vključevanja širše slovenske javnosti v procese evropske državljanske pobude kot mehanizma participativne demokracije. Kakšen je odziv na pobudo v Sloveniji, se morda tudi pri nas že oblikuje kakšna konkretna pobuda?

V Sloveniji je trenutno v ospredju pobuda Univerzalni temeljni dohodek (UTD) – raziskovanje možnosti in pogojev emancipatorne socialne države. Slovenci imamo med člani državljanskega odbora svojega predstavnika, in sicer Branka Gerliča. Slovenija je tako ena izmed nosilnih držav za pobudo UTD, koordinator na nacionalni ravni je sekcija za promocijo UTD pri Društvu Zofijini ljubimci (http://utd.zofijini.net). Slovenci smo pri tej pobudi še posebej uspešni, saj jo je v prvem mesecu prek spletnega sistema podpisalo več kot 1.900 državljanov, zaradi česar vodimo pred vsemi preostalimi državami članicami po odstotku izpolnjene nacionalne kvote. Ta uspeh je rezultat večletnega dela zagovornikov UTD glede njegove javne prepoznavnosti. Tudi mediji so precej poročali o začetku zbiranja izjav podpore za pobudo UTD v Sloveniji. Gre za zelo pomembno pobudo, ki bo v primeru uspeha spodbudila sodelovanje med državami članicami EU pri raziskovanju možnosti uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka kot enega nujnih pogojev spodbujanja vsestranske človeške ustvarjalnosti in izboljšanja obstoječih sistemov socialne varnosti. Zato ob tej priložnosti lepo vabim vse tiste bralce revije Mladje, ki podpirajo idejo o univerzalnem temeljnem dohodku in že imajo volilno pravico, da podpišejo pobudo v treh preprostih korakih prek spletne strani www.evropske-pobude.si. Žal moram tudi opozoriti na še vedno slabo prepoznavnost Evropske državljanske pobude v Sloveniji. Situacija se zdaj izboljšuje, vendar še vedno ni zadovoljiva. Ta problem obravnavamo na Inštitutu za elektronsko participacijo s prej omenjeno spletno stranjo in aktivnim sodelovanjem pri zbiranju spletnih izjav podpore za pobudo Univerzalni temeljni dohodek.

Projekti

Smart eDemocracy Against Fake News


Mreza-NVO-VID-tehnologije


Pametni glas NVOPametni glas NVO


European Citizens Crowdsourcing


Dnevi-VID-2015-informacijska-druzba


e-participacija-evropska-unija


Evropska drzavljanska pobuda


puzzled by policy


Ljudski protesti na svetovnem spletu

E-novice INePA

Arhiv Novic >>

Kontakt

Naslov: Povšetova ulica 37, 1000 Ljubljana
Tel: (+386) 41 365 529
E-pošta: info@inepa.si

Uspešne prakse

Državljanski forum Evropske razprave
e-participacija.si
predsedovanje.si

O nas

Prispevamo k razvoju demokracije in sodelovanju javnosti z družbeno inovativno uporabo interneta. Zavod INePA (Inštitut za elektronsko participacijo) je prva profesionalna nevladna organizacija na področju razvoja demokracije in sodelovanja javnosti s pomočjo novih spletnih tehnologij. Inštitut deluje kot strokovni vir znanja, informacij in izkušenj ter kot priznana referenca za uspešno izvajanje kompleksnih partnerskih projektov na področju e-participacije in e-demokracije.

Spremljaj nas

Navigacija: Home
Komentarje omogoča aplikacija DISQUS