Zavod Inštitut za elektronsko participacijo - INePA

Slovensko
English language

Povzetek predavanja: Participation and Alternative Democracy: Social Media and their Contingencies

  • PDF

peter dahlgren

Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je 22. januarja v okviru interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa tretje stopnje Humanistika in družboslovje potekalo gostujoče predavanje prof. dr. Petra Dahlgrena z naslovom Participation and Alternative Democracy: Social Media and their Contingencies. V nadaljevanju predstavljamo kratek povzetek posameznih sklopov predavanja.

1. Problemi demokracije in alternativna demokracija
Zahodne demokracije ne delujejo. Prav tako ne delujejo nove demokracije. Soočajo se z resnimi problemi, kot so korupcija, izključevanje iz odločanja in neenakosti v pravnem sistemu. Ekonomska in socialna kriza v EU pomeni dodatni pritisk na demokratične institucije. Politična odgovornost se oddaljuje od formalnega političnega sistema. Težavam demokracije botrujejo tudi spremembe v vzorcih preživljanja časa kot so individualizacija, razdrobljeni javni prostori, potrošništvo in poblagovljanje vseh področij življenja, ki je podvrženo neoliberalni viziji družbe in razvoja. Državljanska participacija v formalnih oblikah demokratičnega odločanja upada zaradi razočaranja nad politiko, občutka nemoči, cinizma do političnih elit, erozije zaupanja v socialne institucije in EU ter prepričanja, da je prava moč v korporacijah.
Na drugi strani se povečuje participacija zunaj formalnega sistema odločanja. Vrsta neformalnih skupin izven strankarske politike skuša vplivati na zakonodajo na različnih ravneh. Te skupine odpirajo vprašanja identitete, etike in kulture. Ljudje se odzivajo na vprašanja krize in pritiske varčevanja. Pojavljajo in krepijo se alternativne javne sfere in alternativa (kontra) demokracija kot odgovor na neodzivnost vlad. Gre za alternative politiki v smislu iskanja alternativnih poti za vplivanje na javne zadeve. Pojavljajo se različne oblike političnega in družbenega organiziranja ter njihove vizije. Alternativna politika ne vsebuje potrebe po političnih strankah. Postavlja se vprašanje smiselnosti vključevanja. Državljanska identiteta je vse manj vezana na politične stranke. Politična aktivnost je vezana na občutek pripadnosti širši politični skupnosti. Temelji na občutku, da lahko ljudje smiselno vplivamo na javne zadeve. Pri tem so pomembni elementi znanje, izkušnje in vloga medijev.

2. Družbeni mediji in demokratična upanja
Svetovni splet se pojavlja kot vzvod in kot orodje alternativne politike. Omogoča izvajanje kompleksnih načinov sodelovanja. Horizontalna komunikacija in mrežni princip delovanja podpirajo alternativne družbeno političnih praks. Dostopnost družbenih omrežij in kreativnost njihove uporabe krepijo osebno opolnomočenje in občutek zagovorništva. Spletni družbeni mediji se pojavljalo kor področje javne sfere. Postajajo sestavni del državljanske identitete in del našega življenja. Slednje se kaže v obširni literaturi o potencialu svetovnega spleta za krepitev demokracije.

3. Politična ekonomija družbenih medijev
Kljub temu je potrebna previdnost. Omrežena družba sama po sebi še ne zagotavlja demokracije in participacije. Družbeni mediji so del širše družbe in odvisni od vplivov, ki izhajajo iz razmerij moči, hierarhij, ideoloških tokov in ekonomske organiziranosti. To se kaže v težavah pri zagotavljanju objektivnega predstavljanja informacij, nezaupanju in manipulacijah. Obstaja velika tekmovalnost za pridobivanje medijske pozornosti, zato družbeni mediji sami po sebi ne mobilizirajo državljanov v političnem smislu. Prav tako državljanske identitete ne nastajajo avtomatsko zaradi tehnoloških možnosti. Percepcije zagovornikov Twitter revolucij so zato pretirane. Politične učinke svetovnega spleta določajo načini njegovega financiranja, organiziranosti, regulacije in uporabe. Dogaja se igra moči pri upravljanju interneta. Lep primer vpliva na razvoj svetovnega spleta predstavlja korporacija Google, katere aplikacije prinašajo prednosti za demokracijo hkrati pa imajo izjemno moč nadzora zaradi globalne razširjenosti. Slednje se kaže pri uporabi profiliranja uporabnikovih iskalnih navad. Profiliranje uporabnikov daje različne rezultate istim iskanjem, kar odpira vprašanje pristranskosti ter posledično otežuje delovanje elektronske javne sfere. Nevarnost nadzora in problemi varovanja zasebnosti se pojavljajo tudi na Facebook-u. Nadzor in varovanja zasebnosti postajata sestavni del regulacije družbenih medijev. Težava je tudi v obstoječem načinu delovanja družbenih medijev, ki temelji na profitni logiki, kar ima negativen vpliv na državljanski aktivizem. Logika všečkanja namreč ni dovolj, da bi Facebook postal prostor političnih razprav. Združuje in povezuje predvsem enako misleče ljudje, kar ne daje možnost soočanja različnih mnenj in stališč. Posledica je upadanje kakovosti argumentiranja, katerega nadomešča gumb za všečkanje.

4. Hegemonski vzorci družbenih medijev
Delovanje družbenih medijev v večini primerov krepi obstoječe predstave o politiki. Splet ne naredi ljudi politično aktivne. Tisti, ki so že politično aktivni, ga uporabljajo kot orodje, če ga spoznajo kot koristnega. Spletno okolje je kaotično in nasprotujoče, politika se lahko v njem izraža na različne načine. Politični diskurz je raznolik vendar centraliziran. Medijska kultura se oddaljuje od idealov racionalne javne sfere.
Namesto javne sfere družbenih medijev se pojavlja t.i. solo-sfera. Gre za princip osebnostne vidnosti, prepoznavnosti in samopromocije. Ne gre toliko za polje političnega aktivizma kot za okolje zasebnega digitalnega ugodja. Ljudje imamo prek spleta večji občutek nadzora in lažje vzdržujemo povezanost z zabavo in potrošnjo. Gre za ironično obliko narcisizma. Solo-sfera se nanaša na izvajanje politike pred zaslonom. To je nevarnost oz. slabost za javno sfero, ker je omejena na posameznika. Pri tem gre največkrat za ljudi, pri katerih je politika ena izmed ostalih aktivnosti v vsakdanjem življenju. Splet uporabljajo kot udobno orodje, da se gredo poleg ostalih vsakodnevnih stvari še malo politike. Problem nastane takrat, ko je potrebni prestopiti iz varnega digitalnega okolja v realno okolje političnih sil. Ljudje se zato raje umaknejo iz realnega v virtualno politično polje, kar opisuje pojav t.i. slacktivisma.
To predstavlja problem za delovanje demokracije, ker politika izvira iz pogovora in je demokratična participacija še vedno vezana na fizični prostor. V razpravah utemeljena deliberativna demokracija je zato pomembna in bližje institucionalnemu oblikovanju politik. Pred tem seveda obstaja veliko predpolitičnih korakov kot je vsakdanji pogovor o nekem problemu, ki dobi politično konotacijo skozi identifikacijo skupnih problemov. Ko se več ljudi identificira z neko težavo, potem postane to javna zadeva in se iz apolitične sfere razvije v politično. Zgodi se sodelovanje in začnejo se aktivnosti za rešitev problema, ki se lahko formalizirajo tudi v politični stranki.

5. Sklepne misli
Alternativna demokratična participacija se povečuje. Družbeni mediji igrajo pri tem pomembno, vendar ne odločujočo vlogo. Imajo prednosti in slabosti. Internet ne more rešiti demokracije, ker zanjo ni tehnične rešitve, lahko pa ji pomaga. Dosedanja pričakovanja tehno-optimistov so bila pretirana, ker niso videli družbenih omrežij v družbenem kontekstu. Raziskave se morajo zato osredotočiti na pojasnjevanje kompleksnega odnosa med tehnologijo in demokratičnih kontekstom za razumevanje in krepitev državljanske participacije.

Povzetek pripravil mag. Simon Delakorda

Predstavitev predavatelja prof. dr. Petra Dahlgrena.

Projekti

Smart eDemocracy Against Fake News


Mreza-NVO-VID-tehnologije


Pametni glas NVOPametni glas NVO


European Citizens Crowdsourcing


Dnevi-VID-2015-informacijska-druzba


e-participacija-evropska-unija


Evropska drzavljanska pobuda


puzzled by policy


Ljudski protesti na svetovnem spletu

E-novice INePA

Arhiv Novic >>

Kontakt

Naslov: Povšetova ulica 37, 1000 Ljubljana
Tel: (+386) 41 365 529
E-pošta: info@inepa.si

Uspešne prakse

Državljanski forum Evropske razprave
e-participacija.si
predsedovanje.si

O nas

Prispevamo k razvoju demokracije in sodelovanju javnosti z družbeno inovativno uporabo interneta. Zavod INePA (Inštitut za elektronsko participacijo) je prva profesionalna nevladna organizacija na področju razvoja demokracije in sodelovanja javnosti s pomočjo novih spletnih tehnologij. Inštitut deluje kot strokovni vir znanja, informacij in izkušenj ter kot priznana referenca za uspešno izvajanje kompleksnih partnerskih projektov na področju e-participacije in e-demokracije.

Spremljaj nas

Navigacija: Home
Komentarje omogoča aplikacija DISQUS