Zavod Inštitut za elektronsko participacijo - INePA

Slovensko
English language

Poblagovljena raba spletnih družbenih omrežij v predsedniški volilni kampanji?

  • PDF

TV_Dnevnik_INePA_1Urša Srdič, novinarka TV Slovenija, je za oddajo Dnevnik pripravila prispevek o uporabi spletnih družbenih omrežij na predvečer uradne predsedniške volilne kampanje. V TV prispevku je Inštitut za elektronsko participacijo izpostavil, da predsedniški kandidati uporabljajo spletna družbena omrežja kot enosmerno agitacijsko orodje, ki ne spodbuja volilne javne sfere državljanov o vsebinskih vprašanjih.

Raba spletnih družabnih omrežij glede na vlogo predsednika v političnem sistemu

Oblika političnega sistema vpliva na uporabo spletnih družbenih omrežij v predsedniških volilnih kampanjah. Izrazita prisotnost in raba spletnih družbenih omrežij v kampanjah za volitve predsednika se kaže predvsem v predsedniških (ZDA)1 ali polpredsedniških (Francija)2 demokratičnih političnih sistemih, v katerih ima predsednik države ustavno zagotovljene večje pristojnosti ter iz njih izhajajočo politično moč v zakonodajni in izvršni veji oblasti. Zato ne preseneča, da je z vidika rabe spletnih družbenih omrežij najbolj razvit ameriški model spletnih kampanj, ki je izjemno tekmovalen, individualiziran in vključujoč3. Po drugi strani že poznamo primere protestne rabe družbenih omrežij v kontekstu predsedniških volitev v nedemokratičnih državah (Iran)4.

Kandidati za predsednika republike Slovenije 2012 na družbenih omrežjih na predvečer uradne volilne kampanje

- Vsi kandidati (g. Pahor, g. Türk in g. Zver) so prisotni na spletnih družbenih omrežjih Facebook in Twitter5;
- Glede na velikost slovenskega volilnega telesa ni večjih razlik med kandidati v številu vključenih uporabnikov svetovnega spleta v družbena omrežja (največja razlika je med številom Facebook prijateljev g. Türka in g. Zvera);
- Vsi kandidati uporabljajo spletna družbena omrežja na identičen način – enosmerno informiranje, predstavljanje in nagovarjanje volivcev. Elementi interaktivnosti so redko prisotni (npr. posredovanje tvitov, odpiranje in spodbujanje pogovorov ali razprav, všečkanje itd);
- Sporočilni poudarek spletnih kampanj predsedniških kandidatov temelji na vizualnih učinkih poblagovljenega interneta, za katerega je značilna pogosta raba slikovnega gradiva in video vsebin kot marketinškega elementa, v katerih kandidati nastopajo kot blago, volivci pa so nagovorjeni kot potrošniki.

Pričakovanja tekom volilne kampanje na spletnih družabnih omrežjih

- Pričakujemo lahko večji poudarek na vsebinah, predvsem zaradi televizijskih soočenj;
- Pojavljati se bodo začeli elementi negativne kampanje;
- Spletna družbena omrežja bodo služila kot podaljšek kampanje na terenu in ne bodo bistveno vplivala na volilne rezultate.

Refleksija začetka uradne volilne kampanje na spletu

- Spletna družbena omrežja so postala standardni del komunikacijskega paketa, s katerimi predsedniški kandidati kažejo, da so digitalno prisotni in vešči novih tehnologij;
- V času neuradne volilne kampanje je bila značilna politično neinovativna raba spletnih družbenih omrežij kot podaljška tradicionalnim medijem;
- Prevladuje hierarhična / centralizirana raba spletnih družabnih omrežij, namenjena enosmernemu prepričevanju volivcev, zakaj so posamezni predsedniški kandidati najboljša izbira;
- Obstoječe spletne komunikacijske strategije predsedniških kandidatov ne omogočajo razvoja volilne javne sfere državljanov o vsebinah ter ne gradijo spletnega ekosistema podpornih družbenih omrežij oz. ne spodbujajo spletnega aktivizma (gibanj), ki bi agitiralo za posamezne kandidate in motiviralo volivce za splošno politično razpravo.

Priložnosti za spletna družabna omrežja pri vzpostavljanju močne demokracije

Raziskava Eurobarometer6 je pokazala, da dve tretjini Slovencev meni, da so spletna družbena omrežja dobro orodje za izražanje svojega mnenja o političnih vprašanjih ter da lahko s spletnimi družabnimi omrežji privabimo ljudi, da se začnejo zanimati za politična vprašanja. Priložnosti za koriščenje demokratičnih vzvodov spletnih družabnih omrežjih je zato potrebno iskati v alternativnih demokratičnih kontekstih kot so participativna demokracija, strukturirani civilni dialog, državljanske pobude in ostale oblike neposredne politične participacije državljanov. Gre za področja, na katerih se bo v prihodnje razvijala demokratična elektronska participacija prek spletnih družabnih omrežij.

Mag. Simon Delakorda

Povezava na oddajo Dnevnik TV Slovenija, 20. oktober 2012.

Viri:
(1) Davis, Richard, Jody C. Baumgartner, Peter L. Francia in Jonathan S. Morris. 2008. The internet in U.S. election campaigns. V Routledge Handbook of Internet Politics, ur. Andrew Chadwick in Philip N. Howard,13-24. New York: Routledge.
(2) Soufron, Jean-Baptiste. 2007. Internet Politics in France. Dissent 54 (4): 37-39.
(3) Cheney, Michael in Crytal Olsen. 2011. Media Politics 2.0: An Obama Effect. V Obama Effect: Multidisciplinary Renderings of the 2008 Campaign, ur. Heather E. Harris, Kimberly R. Moffitt in Catherine R. Squires, 49-64. New York: State University of New York Press.
(4) Naghibi, Nima. 2011. Diasporic disclosures: social networking, Neda, and the 2009 Iranian presidential elections. Biography 34 (1): 56-69.
(5) Spletna družabna omrežja slovenskih predsedniških kandidatov na volitvah 2012, dostopna 19. oktobra 2012:
http://www.milanzver.si/
https://twitter.com/MilanZver
http://www.facebook.com/milan.zver
http://www.daniloturk2012.si/
https://twitter.com/DaniloTurk2012
https://www.facebook.com/prs.danilo.turk
http://www.borutpahor.si
https://twitter.com/borutpahor
https://www.facebook.com/borutpahor.si
(6) Standard Eurobarometer 76. 2001. Javno mnenje v Evropski uniji - nacionalno poročilo za Slovenijo. Bruselj: Generalni direktorat Evropske komisije za komuniciranje.

Projekti

Dnevi-VID-2015-informacijska-druzba


Mreza-NVO-VID-tehnologije


e-participacija-evropska-unija


Evropska drzavljanska pobuda


puzzled by policy


Ljudski protesti na svetovnem spletu

E-novice INePA

Arhiv Novic >>

Kontakt

Naslov: Povšetova ulica 37, 1000 Ljubljana
Tel: (+386) 41 365 529
E-pošta: info@inepa.si

Uspešne prakse

Državljanski forum Evropske razprave
e-participacija.si
predsedovanje.si

O nas

Prispevamo k razvoju demokracije in sodelovanju javnosti z družbeno inovativno uporabo interneta. Zavod INePA (Inštitut za elektronsko participacijo) je prva profesionalna nevladna organizacija na področju razvoja demokracije in sodelovanja javnosti s pomočjo novih spletnih tehnologij. Inštitut deluje kot strokovni vir znanja, informacij in izkušenj ter kot priznana referenca za uspešno izvajanje kompleksnih partnerskih projektov na področju e-participacije in e-demokracije.

Spremljaj nas

Navigacija: Home
Komentarje omogoča aplikacija DISQUS